Tiskane izdaje
Zagreb − Iz Hrvaške se je v ostale članice Evropske unije v zadnjih dveh letih preselilo približno 50.000 večinoma mladih in izobraženih ljudi, kaže poročilo evropske komisije o morebitnih posledicah popolne ukinitve omejevanja zaposlovanja hrvaških državljanov v članicah Unije. Statistika o migracijah delavcev bolj kot Bruselj skrbi Zagreb, piše Slovenska tiskovna agencija.
Največ Hrvatov, približno 38.000, je v prejšnjih dveh letih novo prebivališče poiskalo v Nemčiji, in to kljub temu, da je bila Nemčija med 13 državami članicami EU, ki so omejile zaposlovanje hrvaških državljanov za dve leti po vstopu Hrvaške v Unijo 1. julija 2013. Velika večina Hrvatov, ki so odšli v Nemčijo, je poiskala sezonsko delo, so potrdili na hrvaškem ministrstvu za delo in pokojninski sistem.
Hrvaški mediji so v preteklih dneh večkrat napovedali, da bo Nemčija kmalu odpravila omejitev ter da Hrvati ne bodo več potrebovali delovnih dovoljenj pri zaposlitvah v Nemčiji, piše STA.
Na hrvaškem ministrstvu so še povedali, da so med izvajanjem začasnih omejitev najmanj delovnih dovoljenj izdali hrvaškim državljanom v Luksemburgu, le sedem, medtem ko so na Nizozemskem omogočili legalno delo 350 Hrvatom.
Podatki evropske komisije še kažejo, da se je lani 3,3 odstotka od več kot 3,5 milijona delovno sposobnih hrvaških državljanov konkretno pripravljalo na odhod iz države. Višja plača in boljši delovni pogoji so bili glavni razlog za preselitev, na tretjem mestu pa je brezposelnost, piše STA.
Po podatkih hrvaške policije je zaradi odhoda v tujino največ Hrvatov odjavilo prebivališče na območju Zagreba, sledita Zadar in vzhodna Slavonija.
Medtem ko so evropski strokovnjaki ocenili, da niti popolna ukinitev vseh omejitev za zaposlovanje hrvaških državljanov v državah članicah EU ne bo imela negativnih posledic na trgih delovne sile v EU, so na Hrvaškem zaskrbljeni.
Evropska komisija ugotavlja, da iz Hrvaške odhajajo mlajše, dobro izobražene in visoko delovno motivirane osebe, kar pomeni, da ne bodo v socialno breme državam, v katerih se želijo naseliti, temveč bodo kvečjemu ekonomsko prispevale, ker se bodo zaposlile v dejavnostih, kjer obstaja pomanjkanje domače delovne sile, predvsem v zdravstvu. V Zagrebu pa opozarjajo na negativne posledice ravno ob dejstvu, da državo zapuščajo mladi in izobraženi ljudje, še piše STA.
