Italija maje evropske reforme

Bruselj – »Z evropskega vidika je bilo ena proti ena,« je analitik Janis A. Emmanouilidis iz evropskega političnega centra (EPC) komentiral razplet dveh ključnih političnih dogodkov konec tedna – potrditve velike koalicije v Nemčiji in volilnega potresa v Italiji.

S koncem politične negotovosti v Nemčiji, več kot pet mesecev po volitvah, naj bi se z doseženo stabilnostjo le začelo resnejše delo pri reformah v EU. Okno priložnosti ne bo ostalo dolgo odprto. Evropske volitve bodo že spomladi prihodnje leto in v Parizu nestrpno pričakujejo nemške odgovore na ambiciozne zamisli francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Med dolgotrajnim sestavljanjem nemške vlade bruseljski zakonodajni pogon sicer ni bil ustavljen, a na mizi ni bilo nobenega od daljnosežnih reformnih projektov EU.

Prve reforme EU že junija

Macron in nemška kanclerka Angela Merkel naj bi že v prihodnjih tednih predstavila prve načrte reforme območja z evrom. Prve odločitve naj bi bile sprejete junija. Emmanouilidis je na predstavitvi analiz EPC ocenil, da bi nemško-francoski sveženj poleg reform evra moral vključevati še migracije ter varnostna in obrambna vprašanja. Ključno vprašanje je, ali bodo reforme bolj kozmetične ali bolj vsebinske. »Negotovo je, koliko političnega kapitala, bo Angela Merkel pripravljena vložiti v Evropo, v evropski projekt,« je opozoril Emmanouilidis.

Po izidu volitev v Italiji dva scenarija

Pri učinku italijanskih volitev se bolj nagiba k optimističnem scenariju: Francija in Nemčija si bosta razplet razlagali kot dokaz, da je na evropski ravni treba narediti več reform.

Črn scenariji bi bil, če bi bil Rim po volitvah, na katerih sta največ glasov dobili dve populistični, do evra in EU kritični stranki, blokiran. To bi vplivalo na širšo EU. Italija, tretja največja država v območju evra, je bila v središču dveh velikih kriz – migracijske in tudi gospodarske. »Predstavljajte si, kaj bi se pred tremi, štiri leti zgodilo na finančnih trgih (če bi bil volilni razplet tak),« je opozoril Emmanouilidis.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron pripravljata reformo območja z evrom. Foto: Reuters

Italija se še vedno spopada z velikimi težavami na področju dolga, javnofinančnega primanjkljaja, krhkega bančnega sektorja. Nezaposlenost mladih je bila januarja z 31,5 odstotka tretja najvišja v EU. V obdobju evra je izgubljala konkurenčnost in zaostajala za najrazvitejšimi. Vodja Lige Matteo Salvini je po velikem uspehu razglasil evro za napako.

Slabitev tradicionalnih strank v Evropi

V Franciji so socialisti bolj ali manj pokopani. Lani so socialdemokrati izgubili oblast v Avstriji in razočarali v Nemčiji. V času množičnih migracij je Italija kot vstopna država dolga leta imela občutek, da je osamljena in da je solidarnosti premalo. Tudi na področju azila je junij rok, do katerega naj bi se na ravni EU končno odločili, kakšna bo prihodnja azilna politika in kako bo v njenem okviru zagotovljena solidarnost med članicami pri delitvi bremen.

Za Bruselj težja sogovornica

V evropski komisiji so pri komentiranju volilnih izidov vse bolj zadržani. Pričakujejo, da bodo v Italiji sestavili stabilno vlado. Do takrat bo na premierskem položaju Paolo Gentiloni. V razmeroma kratkem času na čelu italijanskem vlade je bil za bruseljsko politiko nekakšno jamstvo italijanske stabilnosti. Na zadnjem vrhu EU sta Macron in Merklova pred časnikarji nastopila skupaj z njim. Niti takšna podpora ob volitvah ni bila učinkovita. Po viharju v Rimu je jasno, da bo Italija postala za Bruselj težja sogovornica, kot je bila do zdaj.