Jezne Hrvatice na ulicah

Ženske na Hrvaškem pogosto naletijo na ovire, ko želijo splaviti, čeprav jim zakon za zdaj to še omogoča.

Objavljeno
09. marec 2018 21.11
Jožica Grgič
Jožica Grgič
Ljubljana – V zadnjem času se stopnjuje pritisk v hrvaškem saboru, da bi vladajoča večina na dnevni red uvrstila ratifikacijo istanbulske konvencije. Dokument o zaščiti žensk pred nasiljem, tudi pred spolnim in v družini, na Hrvaškem vzbuja hude polemike.

Zagovorniki istanbulske konvencije v dokumentu vidijo jamstvo za zaščito žensk, nasprotniki – desni politiki, konservativna združenja in Katoliška cerkev – pa uvajanje spolne ideologije.

Gre za konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in njihove diskriminacije, ki je bila leta 2011 sprejeta v Istanbulu, podpisale pa so jo številne države, med prvimi tudi Slovenija. Vendar jo je za uveljavitev treba ratificirati, po ratifikaciji pa ji prilagoditi zakonodajo. Slovenija jo je kot 16. država ratificirala leta 2015, prva pa jo je ratificirala Turčija. Od 47 evropskih držav članic Sveta Evrope je niso podpisale samo Rusija, Azerbajdžan in Armenija, ratificiralo pa jo je 27 držav.

Nasprotniki ratifikacije so v vsaki državi, tudi v Sloveniji, a posebno glasni in tudi vplivni v politiki so na Hrvaškem. Ti o konvenciji širijo stvari, ki jih sploh ne vsebuje – poleg spolne ideologije tudi to, da na široko odpira vrata splavu, v resnici pa konvencija tega vprašanja sploh ne ureja. Ko opredeljuje spol, določa, da ta označuje družbeno oblikovane vloge in ravnanja, ki v določeni družbi veljajo kot primerni za moške in ženske. To naj bi pomenilo, da se vsak človek lahko razvija skladno z lastnimi interesi in sposobnostmi brez delitve vlog na tiste za dečke in deklice oziroma moške in ženske.

Nočni pohod

Ratifikacija istanbulske konvencije je bila v ospredju zahtev več tisoč Hrvatic na nočnem protestnem pohodu v več mestih 8. marca. »Ženske so v tej družbi slabše plačane delavke in neplačane gospodinje, imajo nas izključno za matere, vzgojiteljice in negovalke naroda. Jezne smo zato, ker spolno pogojeno nasilje ni kaznovano, jezne smo zato, ker že zdavnaj izborjeni pravici do splava nasprotujejo Cerkev in vladajoči. Jezne smo zato, ker premier Plenković odkrito laže o datumu ratifikacije istanbulske konvencije, ministrica za demografijo, družino in socialno politiko Nada Murganić pa ženskam sporoča, naj molčijo in trpijo nasilje med zidovi svojega doma. Jezne smo zato, ker se nadaljujejo ostri fašistični napadi na vse druge in drugačne,« je bilo eno od sporočil pohoda.

Ukiniti ugovor vesti

Ženske na Hrvaškem pogosto naletijo na ovire, ko želijo splaviti, čeprav jim zakon za zdaj to še omogoča. So javne bolnišnice, kjer se vsi ginekologi sklicujejo na ugovor vesti, zasebno pa jih mnogi od njih za plačilo opravljajo. Zato sta bila med zahtevami žensk na protestnem pohodu tudi ukinitev ugovora vesti ginekologov in brezplačni splav.

Premier Andrej Plenković (HDZ), ki se je znašel med kladivom (svojo stranko) in nakovalom (besnimi ženskami), zdaj obljublja, da bo vlada čez dva tedna poslala konvencijo na ratifikacijo v sabor. V nasprotju s Plenkovićem pa HDZ zahteva, naj se konvencija ne ratificira z ideološko spornimi formulacijami, ampak naj te izpustijo.

V hrvaški družbi je vedno nekaj, kar jo deli, v tem času so, na primer, arbitražni sporazum in druge teme, v zvezi s katerimi se je angažirala javnost, izginile iz medijev. Hrvati so najglasnejši glede ideoloških tem, kar je zanje tudi arbitražni sporazum, toda še več ideologije vidijo v istanbulski konvenciji, saj je treba za vsako ceno braniti tradicionalno »identiteto hrvaškega naroda, države, kulture«.

Nasprotniki konvencije pravijo, da ni njen glavni namen zaščita žensk pred nasiljem, ampak gre predvsem za prebrisan poskus vsiljevanja levoliberalne ideologije, novega totalitarizma, kjer države z ratifikacijo izgubijo del svoje suverenosti.

Dejstvo, ki ga nasprotniki nočejo videti, pa je, da konvencija ne nasprotuje tradicionalnim spolnim vlogam. Če želi biti ženska gospodinja, je to seveda lahko.