Tiskane izdaje
Zagreb – Se bo 31 katoliškim cerkvam z zagrebško katedralo na čelu v Zagrebu pridružila še ena? Prvi mož hrvaškega glavnega mesta Milan Bandić si tega »srčno želi«, 11.000 prebivalcev naselja Savica, kjer naj bi cerkev zgradili, nameri odločno nasprotuje.
Zagrebško naselje Savica šteje po zadnjih podatkih kakšnih 11.000 prebivalcev in spada med predele, kjer se »ne dogaja prav veliko«, vendar imajo številni naselje radi tudi zaradi parka, v katerem mladi in stari igrajo nogomet, tam je tudi skupina, ki se zabava z bejzbolom. Že vrsto let pa v glavah politikov in mestnih urbanistov ter v mestnih načrtih obstaja namera, da bi sredi tega naselja, prav v parku, zgradili katoliško cerkev.
Prvi mož Zagreba Milan Bandić in šef svoje stranke Bandić Milan 365 – stranke dela je te dni načrte o gradnji znova obudil. Razumljivo, saj se bližajo predčasne volitve, vsak glas volivcev pa je več kot dobrodošel.
Stepinčeva nedotakljivost
Prebivalci naselja so že pred časom podpisovali peticijo proti gradnji, na njej se je znašlo več kot tisoč podpisov, a to – kot kaže – šefu Zagreba ne pomeni kaj dosti. Prav tako ne 21.000 članov skupine na facebooku, ki si je nadela ime Savica za park, in ne za cerkev. Bandić benti, vse nasprotnike namere pa je označil za – komuniste. »Ah, vi, komunisti,« strelja proti nasprotnikom nekdanji komunist Bandić. Odvrnil mu je A. V. na spletni strani in v komentarju zapisal. »Jaz sem komunist, živim na Savici in nasprotujem gradnji cerkve. Ali sem slab človek, ker sem komunist in se ne strinjam, da mulcem uničujete park? Nočemo, da se norčujete iz nas. No pasaran!«
Vendar Bandić ne popusti, na dan pa je v zagovor svoje zamisli potegnil argument, da bi se cerkev imenovala po kardinalu blaženem Alojziju Stepincu.
Srbija je proti posvetitvi
Reči karkoli proti njemu pa bi bilo – vsaj na Hrvaškem – škandal brez primere, pravzaprav že bogoskrunstvo. Na Hrvaškem komaj čakajo, da papež Frančišek razglasi oziroma posveti kardinala blaženega Alojzija Stepinca, kdaj bi se to utegnilo zgoditi, če sploh, pa ne ve nihče. Zgodba ima dolgo brado. Srbija in tamkajšnja Srbska pravoslavna cerkev posvetitvi odločno nasprotujeta. Za Srbsko pravoslavno cerkev je Stepinac zgolj zločinec, ki je imel aktivno vlogo v pokristjanjevanju in pregonu Srbov v takratni Pavelićevi fašistični Neodvisni državi Hrvaški (NDH). Hrvaška stran to obdobje v življenju kardinala blaženega Stepinca najraje pozabi omeniti, na veliki zvon pa obeša njegova dobra dela in sodelovanje s kasnejšimi zmagovalci ter, razumljivo, obremenjenost jugoslovanske Udbe s Stepincem in njegovim življenjem.
In tako kot se bo valil kamen spotike med Hrvaško in Srbijo zaradi Stepinca še kar nekaj časa, se bo najbrž valil tudi med Bandićem in prebivalci zagrebškega naselja Savica, ki so še bolj odločno proti nameri Kaptola, središča hrvaške cerkvene oblasti, da gradi cerkve tam, kjer se ji zahoče. Mimogrede: hrvaška Katoliška cerkev je lastnica skoraj dveh tretjin otoka Mljeta, več kot 20 stavb, v katerih so zagrebške osnovne šole in vrtci, štirih gledališč, petih muzejev, desetine vseh polj na Hrvaškem, različnih stavb, v katerih so kinodvorane, bolnišnice … skupaj približno 35.000 nepremičnin.
Pomnik za Arsena Dedića
»Volitve se bližajo, Bandić bije bitko za vsakega volivca,« pravi sogovornik s Savice in to podkrepi z medijsko napovedjo Milana Bandića, da bo za čas predvolilne kampanje vzel neplačani dopust in da bi rad Hrvaško vodil tako uspešno, kot vodi Zagreb. Ali bo cerkev na Savici sprla »komuniste s Savice« in tiste, ki si v tem zagrebškem naselju morda res želijo cerkev blaženega Alojzija Stepinca, bo pokazal čas, a vse bolj postaja jasno, da gre v vsem skupaj le za nabiranje političnih točk.
Navsezadnje tako, kot so se tega lotili člani zagrebške Ljudske stranke – Reformisti. Ti so v javnost razposlali pobudo, da bi mesto Zagreb »v znamenje pozornosti in v zahvalo za vse, kar je storil« poskrbelo za spominsko ploščo, doprsni kip ali spomenik lani avgusta umrlemu velikemu hrvaškemu avtorju, pesniku, pevcu Arsenu Dediću. Zagrebški Reformisti so v pobudi zapisali, da bi bilo najprimerneje, če bi katero od zagrebških ulic imenovali po Arsenu Dediću, a se ve, da je pevec takšno zamisel, ko je še živel, odločno odklonil, ko je v eni od pesmi zapisal: »Naj katera od ulic ne nosi mojega imena, raje z njim poimenujte neko ladjo …«
