Kisli nasmeh nekdanjega hrvaškega premiera

Ustavno sodišče je v resnici razveljavilo pravnomočno sodbo, kar so mediji napovedovali že nekaj časa.

Objavljeno
28. julij 2015 16.31
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Kar so nekateri­ ­hrvaški mediji napovedovali­ že pred časom (morda zaradi curljanja informacij), se je zdaj zgodilo. Hrvaško ustavno sodišče je razveljavilo pravnomočno sodbo, na podlagi katere so nekdanjega premiera in predsednika HDZ Iva Sanaderja v primerih Hypo in Ina-Mol obsodili na osem let in pol zapora zaradi vojnega dobičkarstva in podkupovanja.

Primer, v katerem je na desettisoče strani gradiva, je zdaj vrnjen na prvostopenjsko oziroma županijsko sodišče v Zagrebu.

Spomnimo, da so številni mediji pred dvema letoma omenjali primer kot »proces desetletja«, pomenil pa je tudi prvo obsodbo (novembra 2012) katerega od visokih hrvaških politikov zaradi vojnega dobičkarstva. To je bil tudi čas, ko je na Hrvaškem mrgolelo zgodb o vojnih dobičkarjih, afer, v katerih so bili omenjani politiki z različnih ravni – od državne do lokalnih. Javnost je po tolikih zgodbah pričakovala potešitev in jo dobila v obliki obsodbe Iva Sanaderja, nekoč najmočnejšega hrvaškega politika.

Zdaj, kot kaže, je bila ta potešitev le delna, bolj pesek v oči kot dodobra izdelan pravni postopek. Kolumnist Večernjega lista Davor Ivanković je prepričan, da je to bilo sojenje, »v katerem ne bi smelo biti napak,« a kaj, ko so se zgodile. Prav zaradi njih, proceduralnih, se je bržkone na ustih Iva Sanaderja izrisal nasmeh. Jasno je, da mu sodišče težje kazni od zdajšnje ne more prisoditi.

Postopkovne napake

Sanaderjeva odvetnika Čedo Prodanović in Jadranka Sloković sta takoj po objavi odločitve hrvaškega ustavnega sodišča izrazila precejšnje zadovoljstvo, Prodanović je dodal, da odločitev sicer ne pomeni, kot nekateri napačno menijo, da bo zdaj Sanader prost, ampak daje možnost, da bi se Sanader utegnil braniti s prostosti.

Odločitev sodišča je tudi pritrdila odvetnikoma, da je sodišče med postopkom napačno ugotovilo dejstva in kršilo pravila postopka v Sanaderjevo škodo.

V primeru Hypo banke je bil Sanader spoznan za krivega za prejem pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenit­vi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni.

To obtožnico so združili z obtožbami za prejem 10 milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

O proviziji naj bi se dogovoril s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernádijem. Madžarska ni dovolila njegovega zaslišanja pred hrvaškimi preiskovalci, ki so imeli­ videoposnetke skrivnostnega srečanja Hernádija in Sanaderja v zaprtem delu neke zagrebške ­restavracije.

Sodnik Ivan Turudić je novembra 2012 označil Sanaderja za vojnega dobičkarja in osebo, ki je izdala nacionalne interese, da bi zadovoljila svoje materialne potrebe. Za Hypo je Sanderja obsodil na tri leta in pol zapora, za Mol pa na sedem let in pol, obe kazni je združil v enotno kazen osem let in pol zapora. Sodnik Ivan Turudić, sicer prvi mož zagrebškega županijskega sodišča, je po odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo »njegovo« obsodbo, dejal, da »ne vidi razloga, da ne bi vnovič vodil sodnega postopka zoper Sanaderja«.

Sicer pa proti Sanaderju na hrvaškem sodišču poteka še nekaj postopkov; sojenje zaradi preprodajanja stavbe na Planinski je zaradi Sanaderjevega slabega zdravstvenega stanja začasno prekinjeno, na odločitev o škandalu s Fimi-medio so se Sanaderjevi odvetniki pritožili, na odločitev pa še čakajo, hkrati sta vloženi še dve obtožnici zaradi malverzacij s prodajo elektrike v javnem podjetju Hrvatska ­elektroprivreda.