Tiskane izdaje
Zdaj je jasno, »ekocid« ni samo »paranoja preobčutljivih Neapeljčanov«, ampak žalostna, boleča in skrb vzbujajoča resnica. Konec lanskega leta so na italijanskem inštitutu za varovanje zdravja (Instituto superiore di Sanità – ISS) objavili raziskavo, v kateri so potrdili povezave med onesnaženostjo in hudimi obolenji na Neapeljskem.
Prve žrtve uničujočih bolezni so, po ugotovitvah stroke, otroci in dojenčki, sprevrženi »dobitniki« pa neapeljska mafija camorra – kajti »smeti so zlato«. Še pred dvema letoma so industrijske odpadke, prepeljane z razvitega severa države, množično zažigali na območju Neaplja: poleti in pozimi na divjih odlagališčih med nasadi jagod in paradižnikov. Od tod »preimenovanje« Kampanije, ki je bila najbolj izpostavljena tovrstni trgovini, v »deželo ognjev«. V ISS so potrdili, da je »povečano število hospitalizacij posledica izpostavljenosti različnim onesnaževalom okolja, ki se izločajo na odlagališčih nevarnih odpadkov in/ali pri njihovem nenadzorovanem zažiganju«. Problem je tudi deževnica, ki spira gore smeti in pronica v zemljo, na kateri gojijo sadje in zelenjavo.
Zdravje je pravica, in to pravico morajo družbe zagotavljati vsem ljudem. Skrb vzbujajoče ni le, da oblast ne postavlja v ospredje človeka in njegovega zdravja, skrbi tudi, da raziskavi, objavljeni 30. decembra lani, italijanski in evropski mediji niso namenili prav veliko pozornosti. Problematika je sploh začela odmevati komaj potem, ko je novinar Roberto Saviano v knjigi Gomora pred leti opozoril na tesne povezave med industrijskim severom in neapeljsko mafijo. Šele ko so v njej prebrali, kako camorra za vrtoglave zneske čisti sever in vozi nevarne odpadke na jug, so se množično povezale različne organizacije in se je zganilo tudi lokalno prebivalstvo. Leta so se bíli z mlini na veter, kajti oblast je zanikala resnost problema, češ da so bolezni posledica slabih življenjskih razvad: kajenja, debelosti. Zdaj je uradno potrjeno, da »ekocid«, na katerega so ljudje opozarjali ob fotografijah svojih bolnih ali že pokojnih svojcev, ni fantazija. V ISS so potrdili tisto, česar so se najbolj bali: umrljivost zaradi težav z dihanjem je na Neapeljskem za šest odstotkov višja kot drugod po Italiji.
V tej umazani zgodbi ni zmagovalcev, je samo žalost. Nihče ne more biti zadovoljen, jasna je le naloga: oblast mora poskrbeti, da ne bo novih žrtev.
