Leto dni pozneje je stanje v Agrokorju še slabše

Zagreb – Leto dni po sprejetju zakona o Agrokorju na Hrvaškem so dolgove manjših dobaviteljev popolnoma poplačali in tudi veliki so prejeli 490 milijonov evrov ter zato prodajne police založili s svojimi izdelki. A o nujnem prestrukturiranju ni ne duha ne sluha, opozarja strokovnjak za krizni menedžment Danko Sučević. Afera Agrokor je vplivala na hrvaško politiko in razkrila razsipno življenje Todorićevih.

Polemike o lexu Agrokor še vedno niso utihnile. Zagovorniki zakona, ki so ga izglasovali 6. aprila 2017, poudarjajo, da so se na Hrvaškem tako izognili kaotičnemu razpadu največjega podjetja v državi in da bi brez njega trgovine tik pred začetkom turistične sezone ostale brez izdelkov, proizvajalci in dobavitelji brez redne dobavne verige, okoli 40.000 delavcev na Hrvaškem pa brez dela. Dolgove manjših dobaviteljev – njihov delež v skupnem znesku dolga je najmanjši, kot volivci pa so najštevilnejši – so poplačali, veliki dobavitelji pa so prejeli 490 milijonov evrov in Konzum zalagajo s svojimi izdelki, največkrat nekonkurenčnimi v drugih trgovskih verigah.

»Če je bil to edini cilj, so ga dosegli,« je za Delo povedal dober poznavalec razmer v Agrokorju Danko Sučević. »Toda najpomembnejši cilj bi moral biti dogovor, nato bi se lahko začelo nujno prestrukturiranje. Še vedno niso potrdili končnega zneska terjatev oziroma glasovalnih pravic, zato nikakor ni mogoče skleniti dogovora,« pravi Sučević.

Nasprotniki lexa Agrokor trdijo, da bi enake cilje lahko dosegli tudi z manjšimi spremembami predstečajnega zakona, vendar bi za to plačali precej nižjo ceno in ne bi dodatno ropali propadlega koncerna. Poleg tega opozarjajo na aranžma »roll up«, ki je visoko tveganemu skladu Knighthead omogočil izjemne zaslužke, saj je za vsak evro novega posojila pridobil tudi pravico do stoodstotnega poplačila zneska starega dolga, kupljenega za manj kot trideset odstotkov cene.

Sučević opozarja tudi na 530 milijonov nepotrebnega novega posojila, ki je v aranžmaju »roll up« vredno kar 1,06 milijarde evrov, za kolikor se je dodatno zadolžil Agrokor. Podjetja niso prestrukturirali, naložb pa ni več. Poleg tega je zaradi uveljavitve lexa Agrokor podjetje postalo plačilno sposobno, saj mu ni bilo več treba plačevati dospelih obveznosti, za poslovanje pa je zadostovalo sto milijonov evrov, potem ko je tudi po delnem poplačilu dolgov dobaviteljem še vedno ostalo nerazporejenih 200 milijonov evrov.

Sčasoma so ugotovili, da prihod sklada Knighthead ni bil preveč »visoko tvegan«, saj se je izredni pooblaščenec Ante Ramljak pogovarjal z njegovimi predstavniki oziroma jih obveščal o dogajanju. Ramljak se ni ravno zmenil za dobre poslovne navade. Zasedel je položaj izrednega pooblaščenca, hkrati pa ostal zaposlen v svojem nekdanjem podjetju. Podjetju oziroma svojim dolgoletnim partnerjem in prijateljem je zaupal glavne svetovalne naloge. Družba je nato začela zelo dobro poslovati in je v le nekaj mesecih podeseterila svoje prihodke. Kljub 180 svetovalcem, katerih delo bo stalo 80 milijonov evrov, še vedno ne vemo niti približno, koliko je vreden Agrokor. Po ocenah je njegovo premoženje vredno od 1,8 do 3,8 milijarde evrov.

Razpad vladajoče koalicije

Ramljaka so nazadnje zamenjali. Vendar ni bil edini, ki ga je odneslo nemirno dogajanje v Agrokorju. Takoj po izglasovanju lexa Agrokor je razpadla tudi vladajoča koalicija HDZ in Mosta, saj so predstavniki Mosta vztrajali, da je za težave odgovoren HDZ minister za finance Zdravko Marić. Ta je bil pred tem zaposlen v Agrokorju in bil predsednik nadzornega odbora Hrvaške banke za obnovo in razvoj, ki je koncernu kljub že znanim dvomljivim terjatvam odobril ugodno posojilo, vredno 40 milijonov evrov. Premier Andrej Plenković je bil redkokdaj tako odločen kot takrat, ko je nagnal štiri ministre iz stranke Most in začel sestavljati novo parlamentarno večino. Nazadnje mu je to uspelo, ne da bi mu bilo treba zaradi Agrokorja zamenjati ministra Marića ali Ramljakovo pokroviteljico, gospodarsko ministrico Martino Dalić.

Afera Agrokor je okrepila Plenkovićev položaj, saj premieru večji del javnosti pripisuje vsaj dobre namene.

Agonija se nadaljuje

Skrb pa vzbuja dejstvo, da se Agrokorjevo poslovanje ni prav nič spremenilo. Postal je »plačilno sposoben«, ker so uzakonili, da mu ni treba plačevati dospelih obveznosti in da se lahko dodatno zadolžuje. Prav to je pred tem počel tudi Ivica Todorić.

Zdaj so se vsaj spet začeli pogovarjati z Rusi, ki bi za nadzorni delež menda morali izplačati udeležence aranžmaja »roll up« in kot največji upniki z 1,4 milijarde evrov prevzeti nadzor nad Agrokorjem. Takšno dejanje bi težko poslovno upravičili.

Uresničitev »ruskih načrtov« dodatno otežuje hitra ohladitev rusko-hrvaških odnosov, potem ko je Hrvaška izgnala ruskega diplomata, Rusi pa so ukrep označili za »sovražno dejanje, ki bo precej obremenilo gospodarske odnose in povzročilo pomisleke o napovedanem Putinovem obisku na Hrvaškem«.

Kockanje in pariška salama

Formalni lastnik Ivica Todorić še vedno trdi, da se vse to dogaja zato, ker so se zarotili proti njemu in hrvaškemu gospodarstvu. Zarotniki bi ga po njegovem mnenju radi razlastili in koncern razprodali po smešno nizkih cenah tujim mrhovinarjem. Todorić se je do pred kratkim vsak dan oglašal iz Londona, kamor je pobegnil pred hrvaškim pravosodjem, a je zdaj takoj utihnil.

Angleško sodišče bo 10. aprila odločalo o tem, ali ga bo izročilo Hrvaški, medtem pa je javnost izvedela za njegovo razsipno življenje in razsipno življenje njegove družine. Vsak od njegovih treh otrok je prejemal 60.000 evrov žepnine na mesec, s karticami podjetja so plačevali kockanje v Las Vegasu, poletno in zimsko bivanje v najrazkošnejših svetovnih hotelih, mesečni najem jahte za 100.000 evrov, torbice in oblačila po 10.000 evrov in z njimi opravljali tudi manjše nakupe, denimo 100 gramov pariške salame ali kilograma banan. Vsi zasebni stroški Todorićevih so bili uvrščeni med stroške za priprave na prvo javno ponudbo delnic in v petih letih, kolikor so trajale priprave na ta nikoli uresničeni projekt, so zapravili 400 milijonov evrov. Todorić pa je še januarja lani prosil vlado za »samo« 250 milijonov evrov, da bi se izognil propadu koncerna.

Del premoženja koncerna so že prodali, toda simbol Todorićeve moči, Kulmerjevi dvori v Zagrebu, so še vedno v lasti družine, poleg tega so deblokirali vse račune in osebno premoženje vseh osumljencev, tudi Todorića. Sčasoma postaja jasno, da je Todorić upravljal velikanski koncern kot družinsko kmetijsko gospodarstvo. Pri tem so izgubo merili v milijardah evrov.

Kako naprej?

Če se o nadaljnji usodi koncerna ne bodo dogovorili do 10. julija, so po mnenju Sučevića verjetni trije scenariji: »Prva možnost je stečaj, ki ga lex Agrokor izrecno predvideva, če dogovora ne bo mogoče doseči; druga možnost je, da vlada ukrepa in prilagodi stečajni zakon novim razmeram; in tretja možnost je, da sprejmejo zakon o podaljšanju zakona.«

Novi izredni in neopazni pooblaščenec Fabris Petruško tako skrivnostno nadaljuje postopek na neznanih krajih in ob neznanem času, da je končni razplet zelo nehvaležno napovedovati. Vemo samo, da bi kakršnakoli rešitev, razen dogovora, pomenila oseben Plenkovićev poraz, ki ga gotovo ne bo dopustil, ne glede na to, kako drag in dolgotrajen bo postopek.