Tiskane izdaje
Deset tisoč vernikov, veliko tudi iz Slovenije, pričakujejo danes dopoldne ob spomeniku padlim italijanskim vojakom iz prve svetovne vojne v Redipulji in na manj opaznem pokopališču avstro-ogrskih vojakov v bližnjem Foljanu. Veliko jih bo prišlo predvsem zato, ker za tri ure na Goriško, prav blizu slovenske meje, prihaja papež Frančišek.
Prihod na Goriško je eden izmed razmeroma pogostih obiskov rimskega škofa v Italiji, med takšne spadajo tudi obiski v kateri izmed rimskih župnij. Na letališču v Ronkah ga bo ob devetih pričakal in sprejel italijanski premier Matteo Renzi. Že tri ure pozneje, natančno opoldne, bo papež poletel nazaj v Rim in Vatikan.
Za severovzhod države, ki je največ pretrpel v prvi svetovni vojni, saj so se tedaj popolnoma spremenile meje, ima dogodek v Redipulji in Foljanu, na skrajnem jugozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja, poseben pomen. Tam zdaj živi kvečjemu stotnija Slovencev in manj kot 3000 Italijanov, prvotna naselja so bila pred stoletjem popolnoma porušena, zravnana s tlemi.
Pravilno poimenovanje
Med slovenskimi rojaki v zamejstvu je bilo za te kraje velikokrat slišati slovensko ime Sredipolja, to se je razširilo tudi v Slovenijo, strokovnjaki pa menijo, da to ni pravilno. Zgodovinsko naj bi Redipulja (po italijansko Redipuglia) izhajala iz imen Radopolia in Rodopoglum, kar pomeni sušno, nerodovitno polje.
Vabila za veliki dogodek, ki so jih pripravili na Goriškem, so napisana trijezično, po italijansko, furlansko in slovensko. »Fratello, Fradi, Brat,« je zapisano na plakatih. Ali bo papež med mašo ali morda med obiskom avstro-ogrskega pokopališča spregovoril v teh treh jezikih in morda še v katerem izmed jezikov vojakov, ki so tedaj padli ob Soči, še ni znano.
Dogodek je pripravil vojaški ordinariat vrhovnega štaba italijanske vojske, navzoči bodo tudi vojaški kurati iz vseh vojska narodov, katerih vojaki do bili tedaj del avstro-ogrske armade. Navzoča bosta tudi kardinala iz Zagreba in z Dunaja. Prišli bodo še avstrijski, hrvaški in slovenski škofi. Vsem kardinalom, škofom in kuratom bo papež podelil svetilke miru.
Združeni v življenju in smrti
Frančišek, ki se spomni, da mu je ded, Italijan iz Piemonta, pripovedoval, kako se je boril v prvi svetovni vojni v bitkah na reki Piavi, prihaja na Primorsko na dejanje žalovanja in iskanja miru na svetu. Zato so prireditelji udeležence vnaprej opozorili, da na polju pod spomenikom ne bo šlo za radostno srečanje s papežem, ampak za molitev, namenjeno miru na vsem svetu. Papež se prav zato, ker se hočejo v Redipulji izogniti navdušenju vernikov, ne bo vozil v odprtem papamobilu, ampak v zaprtem vozilu.
Papež Frančišek bo maševal pri italijanskem spomeniku, ki ga je dal leta 1938 postaviti Mussolini. Leta 1994 pa ga je obiskal tudi tedanji papež Wojtyla, svetnik Janez Pavel II. V kostnici je sto tisoč vojakov italijanske tretje armade, ki se je borila na soški fronti.
Frančišek pa se bo – tega Wojtyla pred dvema desetletjema ni storil – poklonil tudi spominu na »drugo stran«, na avstro-ogrske vojake, Slovence, Hrvate, Čehe, Slovake, Bošnjake, Madžare, Nemce in druge iz tedaj skupne avstro-ogrske monarhije, ki počivajo na pokopališču v Foljanu. Nad vhodom na pokopališče je napis v nemščini Im Leben und im Tode vereint (Združeni v življenju in smrti). Z bojnih polj soške fronte, predvsem z doberdobske planote in iz Dola, nekaj tudi z bojišč na Piavi, so v Foljan prenesli posmrtne ostanke 14.406 padlih vojakov.
Novembra v Strasbourg
Tisti padli avstro-ogrski vojaki, katerih imena in podatke so našli, vseh je skoraj 2500, imajo skrbno urejene in z nagrobniki označene grobove. Marsikomu so nemška, madžarska, slovenska in druga imena poitalijančili. Franz, Ferenc ali Franc so tam Francesco, Jožef ali Josip sta Giuseppe. Na avstro-ogrski strani so se tedaj borili tudi Italijani iz avstrijskih dežel, ki so ostali večinoma zamolčani, spomin nanje so ohranjali samo njihovi svojci.
Maša ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, ki je bila v krajih ob Soči posebno krvava, bo posvečena naporom za mir na vsem svetu, ne samo spominu na mrtve pred stoletjem. Papež je zadnje čase pogosto opozarjal na nevarnost vojn, izrekel se je proti vsakemu sovraštvu, marsikoga je pred dnevi pretresel z izjavo, da je ljubiti sovražnika sicer res čudno in nenavadno, ampak Jezus hoče prav to.
Maša v Redipulji in obisk v Foljanu pomenita nekakšen uvod v naslednji Frančiškov mirovni korak v Evropi. Novembra bo obiskal evropski parlament v Strasbourgu, 25. novembra bo spregovoril na plenarnem zasedanju.
