Tiskane izdaje
Po zadnjih anketah bi za Orbána glasovalo okoli 43 odstotkov volivcev. V kombiniranem volilnem sistemu pomeni okoli 120 poslanskih mest v 199-članskem parlamentu.
Madžari namreč glasujejo »dvojno«, saj en glas namenijo lokalnemu kandidatu, drugega pa stranki oziroma se dobra polovica od 199-članskega parlamenta voli po večinskem, preostanek pa po proporcionalnem modelu. Že v primeru 50-odstotne podpore bi si Fidesz glede na model izračunavanja poslanskih mandatov zagotovil dvetretjinsko večino, četudi med preostalimi strankami nima nobenih zaveznikov; edina izjema je Krščansko-demokratska ljudska stranka (KDNP), ki pa je samo Fideszova satelitska stranka, ustanovljena zgolj za nabiranje glasov in formalni videz bolj demokratičnega koalicijskega vladanja.
Na volitvah bo sicer nastopilo kar okoli štirideset strank, med njimi bodo tudi eksotične kot, denimo, Stranka dvorepega psa ali Stranka za športno in zdravo Madžarsko, kar dve stranki pa – vsaj glede na njuno ime – nagovarjata iste volivce, saj se prva imenuje Stranka za revne, druga pa Stranka za vse revne. Čeprav ni skrivnost, da nekateri stranke ustanavljajo zgolj zato, da prejmejo državna sredstva ali je v ozadju namera, da se glasovi volivcev še bolj razpršijo, kar ustreza predvsem Fideszu.
Kdo bo skočil čez parlamentarni prag?
Poleg Fidesza je tako le še nekaj strank, ki se jim bo najverjetneje uspelo prebiti čez petodstotni parlamentarni prag (v primeru koalicije dveh strank je ta prag postavljen na deset odstotkov, treh ali več pa na 15 odstotkov), in to so Jobbik, zavezništvo madžarskih socialistov (MSZP) in stranke Dialog (PM) ter Demokratska koalicija (DK) in Zelena stranka (LMP). Opozicija je bila pred dvema mesecama sicer zelo navdušena zaradi poraza Fidesza na lokalnih volitvah v nekaterih mestih, nekateri komentatorji so poudarjali, da je Orbán vendarle premagljiv, vendar vzrokov za njihov optimizem ni veliko. Prvi korak opozicije bi namreč moral biti dogovor o skupnih kandidatih, vendar dogovora ni bilo, četudi so pogajanja potekala celo med tako različnima strankama, kot so izrazito desni Jobbik in madžarski socialisti.
»Politična pedofilija«, korupcija, zloraba financ
Člani Jobbika, ki so še pred nekaj leti zažigali zastave Evropske unije in predstavljali izrazito antiromsko in antisemitsko politiko, so se temeljito reformirali, številne najradikalnejše člane so izključili, predsednik stranke Gábor Vona se je za svoje izjave tudi opravičil. Vendar sporazuma ni bilo, socialisti in stranka Dialog so imeli preveč pomislekov, prav tako vodstvo Jobbika, ki se je bilo pripravljeno resno pogovarjati le z lani ustanovljeno stranko Momentum in Zelenimi.
Vse, razen jutrišnje gladke zmage Fidesza, bi bilo presenečenje, neenotna opozicija pa si bo prizadevala vsaj nekoliko omejiti samovoljo dominantne stranke. Foto: Bernadett Szabo/Reuters
Orbán kljub ugodnim predvolilnim napovedim in skoraj popolni dominaciji nad elektronskimi in tiskanimi mediji, ničesar ne prepušča naključju. To dokazuje tudi nedavni primer, ko mu je nacionalni volilni odbor (OVB) izrekel globo v višini tisoč evrov, ker je na svojem facebook profilu objavil videoposnetke, kako se v predvolilnih nastopih rokuje z otroki v vrtcu in šoli. Odbor je bil sicer do zdaj s Fideszom precej popustljiv, volilno določilo, da je izpostavljanje otrok v politični kampanji prepovedano, pa so tokrat le upoštevali. Opozicijski mediji – ti so bolj ali manj omejeni na medmrežne portale – so njegovo potezo označili za »politično pedofilijo« ter za še enega v vrsti predvolilnih škandalov Fidesza, kjer ni manjkalo utemeljenih sumov o korupciji in zlorabi finančnih sredstev za kampanjo.
Sicer pa Orbán tudi letos stavi na enake teme kot na volitvah pred štirimi leti, in to so problematika migracij ter ohranitev madžarske nacionalne, politične in kulturne samobitnosti. Osrednjo ost kritike spet usmerja v Georgea Sorosa (kot krožijo informacije naj bi imel seznam dva tisoč Madžarov, ki naj bi bili kot »agenti« na Sorosevem plačilnem seznamu) ter ekspanzijo »globalizma«, to svojo agendo pa poljubno širi s stigmatizacijo vseh nevladnih organizacij. Pravzaprav so vse ravni sistema kontaminirane s političnimi kadrovanji, vse do imenovanja prvih mož v gledališčih, muzejih in galerijah. In tu je še njegovo antievropsko stališče, češ da EU in njene samooklicane elite niso sposobne zaščititi tradicionalnih evropskih vrednot, zato vztraja pri prijateljevanju z Vladimirjem Putinom, čeprav je bilo v zadnjem letu več množičnih demonstracij proti novi madžarski navezi z Rusijo.
»Zaščita« krščanske vere
Posebno poglavje je Orbánova teza o zaščiti krščanske vere, ki je prav tako naletela na ostre kritike, ne nazadnje je Orbán protestant, teh pa je na Madžarskem trikrat manj kot katolikov. In tudi med protestanti ni slišati posebnega navdušenja nad izvajanji prvega moža Fidesza. Pred kratkim se je oglasil škof madžarske evangeličanske cerkve Tamás Fabiny. »Lepo, da je glas kristjanov po štiridesetih letih prisilnega molka pod komunizmom spet mogoče slišati v javnosti, vendar gre pri Fideszu za profanizacijo vere v politične namene in za zlorabo verskih naukov«, je dejal Fabiny, ter dodal, da niso prav nič hvaležni Orbánu za njegovo domnevno zavzemanje za ohranitev krščanske identitete, saj je to naloga cerkve in ne političnih strank. Kar se tiče migracij pa je Fabiny opozoril, da se je potrebno jasno distancirati od antimigrantske histerije. Kakšne razsežnosti je dobila je škof ilustriral s prigodo nekega luteranskega pastorja, ki je bil ob obisku neke vasi najprej označen za migranta in bil od vaščanov deležen vse prej kot prijaznega sprejema, dokler se nesporazum ni razjasnil.
Kakorkoli že, vse razen jutrišnje gladke zmage Fidesza bi bilo presenečenje, neenotna opozicija pa si bo prizadevala vsaj nekoliko omejiti samovoljo dominantne stranke. Očitno bodo zadovoljni, če Orbán ne bo dobil dvetretjinske večine, saj bi bil v tem primeru omejen vsaj pri nadaljnjih spremembah ustave, volilne zakonodaje ter pri posegih v pristojnosti sodstva, predvsem ustavnega sodišča.
