Budimpešta − Drastično povečanje števila ljudi, ki so morali zaradi vojne ali revščine zapustiti domove, je naše vzhodne sosede prepričalo v izredne ukrepe − madžarski parlament je z veliko večino podprl začetek gradnje zidu ob meji s Srbijo. Prav tako so z včerajšnjim glasom ZA podprli novo zakonodajo, ki zaostruje pogoje za odobritev azila, poroča francoska AFP. Medtem ko se Madžarska pripravlja na gradnjo, Amnesty International opozarja na zlorabe prebežnikov, ki se poskušajo do severnejših članice Evropske unije prebiti čez balkanske države.
»Madžarska se spopada z največjim navalom migrantov v zgodovini, naše kapacitete so presežene za 130 odstotkov,« je tik pred včerajšnjim glasovanjem poslancem povedal notranji minister Sandor Pinter. Prebežnikov iz Afganistana, Iraka, Sirije in Kosova, namenjenih predvsem v Avstrijo in Nemčijo, ki so se namesto za nevarno plovbo čez Sredozemsko morje raje odločili za naporno pot po kopnem, se zdaj nameravajo ubraniti s štirimetrskim zidom. Tekel bo vzdolž celotne 175-kilometrske meje s Srbijo.
Pot več tisoč prebežnikov je bila in bo še pred madžarskim zidom prepredena s pastmi in ljudmi z zlemi nameni, pa opozarja AI. Po pogovorih z več kot sto begunci in migranti v Srbiji, Grčiji, Makedoniji in na Madžarskem opozarjajo na številne zlorabe najbolj ranljivih.
(Družina ob cesti, potem ko je prečkala mejo z Madžarsko. Foto: Csaba Segesvari/AFP)
»Predvčerajšnjim smo poskušali vstopiti na Madžarsko, bili smo nekje blizu meje. Hodili smo deset ur, a ker otroci niso mogli nadaljevati, nas je znova našla policija. Eno žensko so povlekli na tla, policija jo je pretepla. Pretepli so tudi žensko, ki je bila v petem mesecu nosečnosti. Policija nas je pridržala in nato so nas znova postavili pred sodišče. Tam smo bili od zgodnjega jutra do šestih popoldne in nato so nas izpustili,« je za AI svojo izkušnjo s srbsko policijo opisal eden iz skupine treh afganistanskih družin, ki so potovale skupaj.
Podobne izkušnje kot ta družina so imeli tudi številni drugi iskalci azila. AI poroča, da v zlorabah prebežnikov (pretepanje, brcanje, tudi klofute) in izsiljevanju za denar (tudi do sto evrov podkupnin) sodelujejo tako kriminalne združbe kot predstavniki oblasti.
Število ljudi, ki bežijo pred represijo in vojno, se je v zadnji letih dramatično povečalo. Samo število prijetih na srbsko-madžarski meji se je od leta 2010 z 2370 primerov povišalo na 60.602 primera. Pot, ki jo mnogi izberejo zato, da bi se izognili prečkanju Sredozemskega morja, vodi iz Turčije čez Grčijo in nato naprej do Makedonije in Srbije. Ko prestopijo madžarsko mejo, vstopijo tudi v schengensko območje. »Srbija in Makedonija bi morali storiti veliko več pri spoštovanju pravic migrantov in beguncev. A je kršenje človekovih pravic tam nemogoče ločiti od pritiska množice migrantov in beguncev na EU in od neučinkovitega migracijskega sistema EU,« pa je po poročanju AFP opozoril Gauri van Gulik iz AI.