Tiskane izdaje
Dunaj, Budimpešta − Na dan, ko so notranji ministri razpravljali v Bruslju, je več evropskih držav po zgledu Nemčije na svojih mejah znova vzpostavilo nadzor. S polnočjo naj bi se jim, kot so napovedali na Dunaju, pridružila še Avstrija. Ta bo znova uvedla nadzor na svojih vzhodnih in južnih mejah, torej na mejah z Madžarsko, Italijo, Slovaško, pa tudi s Slovenijo.
Avstrijski policisti naj bi poostren nadzor meje začeli izvajati v jutranjih urah. Najprej bodo nadzor poostrili na madžarski meji in šele pozneje, če bo to potrebno, tudi na drugih mejah. Po navedbah avstrijskega notranjega ministrstva bo tako pri vsakem prehodu meje znotraj schengenskega območja − ne glede na uvedbo začasnega mejnega nadzora − potreben potovalni dokument, potni list ali osebna izkaznica. Kot so poudarili, vozniško dovoljenje ni ustrezen dokument.
Evropska komisija ocenjuje, da je odločitev Avstrije za začasno uvedbo nadzora na notranjih mejah v skladu s schengenskimi pravili, piše STA. Zakonik namreč začasni nadzor v primeru kriznih razmer dopušča kot izjemno možnost, trenutne razmere v Avstriji pa so na prvi pogled po oceni komisije takšne. Komisija sicer poziva k čimprejšnjemu sprejetju predlogov za soočenje z begunsko krizo, vključno z načrtom za premestitev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.
Na Madžarskem prve aretacije po novem zakonu
Še korak dlje so šli na Madžarskem, kjer je danes začela veljati nova, veliko strožja zakonodaja o nezakonitih prehodih meje. Odslej prebežnikom za ilegalen prehod grozi do tri leta zaporne kazni, če bi pri tem povzročili materialno škodo, recimo prerezali bodečo žico na meji, pa do pet let zapora. Madžarska policija je samo danes menda že aretirala 60 ljudi, ki so prerezali žico, in proti njim sprožila kazenski postopek. Višajo se tudi kazni za tihotapce ljudi, ki se bodo po novem lahko za zapahi znašli za 20 let.
Na meji med Madžarsko in Srbijo. Foto: Elvis Barukcic/AFP
Ko je nova madžarska zakonodaja začela veljati, je policija z bodečo žico zaprla še zadnje vrzeli v ograji s Srbijo, prebežnike pa napotila na najbližje uradne mejne prehode. A je bil po poročanju AFP vsaj eden od njih danes zaprt − po nekaterih navedbah celo dva, in sicer mejna prehoda Röszke in Asothalom −, pred njim pa se je nabrala dolga kolona ljudi. V znak protesta zaradi zaprtja meje je med 200 in 300 beguncev začelo gladovno stavkati.
»Meja je zaprta in je še niso odprli,« je danes zjutraj povedal tiskovni predstavnik UNHCR Babar Baloch in dodal: »Naše osebje nima nobenega dostopa, madžarske oblasti pa nam doslej še niso sporočile nobenega urnika, kdaj bodo mejo znova odprli.«
Poleg tega je madžarska vlada za okraja Bacs-Kiskun in Csongrad na meji s Srbijo razglasila krizne razmere, piše STA. Ukrep naj bi madžarskim oblastem omogočil pospešitev formalnih postopkov za pridobitev azila, odpira pa tudi pot, da parlament dovoli prisotnost vojske na meji.
Madžarska je po poročanju STA poleg tega zaprla svoj zračni prostor na 20-kilometrskem pasu ob meji s Srbijo, na višini 1350 metrov. Kot so v ponedeljek sporočile madžarske oblasti, je ukrep začel veljati že 10. septembra, cilj pa je omogočiti policiji in vojski, da varno koristita zračni prostor za opravljanje svojih nalog, povezanih z upravljanjem begunske krize. Proti tej se zdaj nameravajo boriti še z bodečo ograjo na meji z Romunijo, če se bo tja preselil val beguncev.
Pred današnjo uveljavitvijo ostrejše zakonodaje je na Madžarsko včeraj vstopilo rekordnih 9380 beguncev in migrantov.
Srbija ne namerava sprejemati vrnjenih beguncev
Srbija je v ponedeljek zvečer sporočila, da beguncev, ki jih bo Madžarska po prečkanju meje vrnila v Srbijo, ne bodo sprejeli. Drugače bo s tistimi, ki jim meje z Madžarsko ne bo uspelo prečkati. Kot je pojasnil srbski minister za delo Aleksandar Vulin, se bodo lahko begunci, ki bodo ostali na nikogaršnji zemlji, vrnili v Srbijo in stanovali v zanje namenjenih centrih.
Kako bo beguncem v Srbiji, je odvisno tudi od evropske pomoči. Šef srbske diplomacije Ivica Dačić je že opozoril, da je finančna pomoč v višini 1,7 milijona evrov, ki jo je EU ponudila Srbiji in Makedoniji za spopad z migracijskimi pritiski, neresna. Da Srbija potrebuje hitro pomoč, je ocenil tudi visoki komisar ZN za begunce António Guterres. Evropski parlament je opozoril, da se bo Srbija, ker je Madžarska dokončno zaprla z žično ograjo srbsko-madžarsko mejo, neizbežno znašla v središču begunske krize. Bruslju je predlagal, naj preusmeri programe za oskrbo in razselitev beguncev, ki jih je zavrnila Madžarska, v Srbijo.
Državni sekretar na srbskem notranjem ministrstvu Nenad Ivanišević je pred tem dejal, da se bo možnost vračanja nanašala na določeno število beguncev, za veliko večino pa ne, saj da bi jih Madžarska morala vrniti v Grčijo, ki je njihova prva država vstopa v Evropsko unijo, poročanje hrvaške Hine povzema STA.
(Pred madžarskim zidom. Foto: Elvis Barukcic/AFP)
Beograd, ki si želi čim hitrejše odprtje prvih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU, na svoji evropski poti popušča le pod pritiskom Berlina. Če si je zaradi begunske krize premislila celo nemška kanclerka Angela Merkel, si lahko tudi najmočnejši srbski politik Aleksandar Vučić, ki je sicer poudaril, da Srbija ne bo gradila zidov, dokler je on premier.
Nemški podkancler: Evropa se je sinoči znova osramotila
Na sinočnjo razpravo notranjih ministrov Evropske unije, ki ni prinesla večjih prebojev, leti nemalo kritik. Razočarani niso le v organizacijah za človekove pravice, ampak tudi v Berlinu, kjer so danes predlagali, da bi članice, ki so najbolj nasprotovale obveznim kvotam, prikrajšali za evropska sredstva.
»Načeti moramo razpravo o načinu izvajanja pritiska. To so države, ki od EU dobijo veliko sredstev iz strukturnih skladov,« je povedal nemški notranji minister Thomas de Maiziere. Spomnil je, da je podoben predlog pred kratkim dal tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Po besedah nemškega podkanclerja Sigmarja Gabriela se je Evropa sinoči znova osramotila. Po njegovih besedah je napočil čas, da evropske države naposled dojamejo, da se je »na kocki znašla celotna Evropa« in da je ta zdaj veliko bolj ogrožena kot pa ob grški krizi. »Naša država ne more sama rešiti begunskega problema vsega sveta,« je še povedal.
Nemčija je skupaj z Avstrijo danes sicer pozvala k sklicu izrednega vrha Unije o begunski krizi, ki naj bi potekal že prihodnji teden. »Čas se izteka in ne moremo čakati do sredine oktobra, ko je napovedan vrh,« je po srečanju z avstrijskim kolegom Wernerjem Faymannom v Berlinu dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Predlagala je, da bi na vrhu govorili predvsem o tem, kako bi EU lahko pomagala državam, iz katerih prihajajo begunci, kako bolje pomagati Turčiji pri obravnavi sirskih beguncev in kako bolje pomagati državam, ki so prve na udaru vala beguncev, kot sta Italija in Grčija, piše STA.
Odločitev o tem, ali bo sklican še en krizni vrh EU, bo znana v četrtek. Po posvetovanjih z voditelji jo bo sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Omenja se tudi možnost še enega izrednega zasedanja notranjih ministrov EU, k čemur je že v ponedeljek pozval evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Naslednje redno zasedanje notranjih ministrov je sicer predvideno 8. oktobra, voditeljev članic Unije pa 15. in 16. oktobra, piše STA.
Slovenija in Švica za skupno politiko
Slovenski predsednik Borut Pahor in švicarska predsednica Simonetta Sommaruga pa sta se danes zavzela za skupno evropsko politiko pri reševanju begunske krize. Oba sta podprla uvedbo kvot, ki po njuni oceni sicer niso končna rešitev, so pa potrebne, in solidarnost z begunci, piše STA.
Evropa po besedah slovenskega predsednika potrebuje učinkovitost na zunanjih mejah in solidarnost znotraj EU. Pahor se je v zvezi z reševanjem begunske krize in sprejemom beguncem zavzel za čim širši politični konsenz v Sloveniji. Švicarska predsednica, ki je tokrat na prvem obisku v Sloveniji, pa je izpostavila, da se mora v Evropi prenehati postavljati nacionalne interese pred skupno evropsko azilno politiko, ki bi morala po njenih besedah temeljiti na tem, da bodo ljudje, ki potrebujejo zaščito, to v Evropi tudi dobili.
Foto: Osman Orsal/Reuters Pictures
V prvih osmih mesecih čez meje EU 500.000 prebežnikov
Po podatkih evropske agencije za zunanje meje Frontex je samo letos meje Evropske unije prečkalo več kot pol milijona prebežnikov − v istem obdobju lani okoli 280.000 −, a poudarjajo, da številke niso povsem natančne. »Veliko število ljudi, ki so jih registrirali ob madžarski meji s Srbijo, so registrirali že, ko so prispeli iz Turčije v Grčijo pred nekaj tedni,« so zapisali v izjavi za javnost.
Največ prebežnikov − okoli 88.000 − je v EU vstopilo na grških otokih. Velika večina, skoraj 75 odstotkov, so begunci iz Sirije, ki so v Grčijo prebežali čez Turčijo. Predstavnik Frontexa Fabrice Leggeri je povedal, da je agencija uradnim Atenam ponudila okrepitve pri identificiranju in registriranju novih prišlekov. Ti medtem pričajo o čedalje bolj agresivnih in okrutnih trgovcih z ljudmi, ki jim je mar le za denar. Gumijaste čolne tako napolnijo do zadnjega kotička, na vremenske razmere se ne ozirajo. Turške oblasti so od začetka leta iz Egejskega morja rešili več kot 42.000 ljudi.
