Bruselj: Arbitražno sodišče bo delalo naprej

Zagreb - Hrvaški sabor je s 141 glasovi za in nobenim proti, niti nobenim vzdržanim, izglasoval odločitev o izstopu iz arbitražnega sodišča, ki odloča o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

Slovenija je »močno kršila« določbe mednarodnega sporazuma in pravila sodelovanja v arbitraži ... Hrvaška zato meni, da sodišče ne more več opraviti svoje naloge, je hrvaška vlada zapisala v sporočilu, ki ga je na predvečer seje poslala saboru.

Arbitražno sodišče bo nadaljevalo delo

Evropska komisija je Zagrebu kljub odločitvi poslala jasno sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo. Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je v sredo tudi pisal v Zagreb in izrazil zaskrbljenost ob namerah Hrvaške.

Govorila je ravno v času, ko je v hrvaškem saboru potekala razprava o prenehanju arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, a še pred glasovanjem. »Evropska komisija od Republike Hrvaške pričakuje, tako kot bi pričakovala tudi od Republike Slovenije, da izpolni svoje obveznosti in še naprej podpira arbitražni postopek. Bodimo jasni: tudi če bi hrvaški parlament glasoval za izstop iz arbitražnega sodišča, bi to sodišče ostalo in nadaljevalo delo. Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega,« je bila danes še posebej odločna Andreeva.

Milanović pred sejo: Ljudje so izdali zaupanje in od sporazuma moramo odstopiti.

Poslanci hrvaškega sabora so danes začeli izredno sejo, katere tema je bila le ena – arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo. Premier Zoran Milanović je ob začetku seje poslance pozval, naj vladi omogočijo, da začne postopek za prekinitev sporazuma o arbitraži.

»Sporazum o arbitraži med Hrvaško in Slovenijo tudi danes vidim kot korekten in mislim, da ni škodil hrvaškim interesom. Tu ne gre za težavo z dokumentom, ampak z ljudmi. Ljudje so izdali zaupanje in od sporazuma moramo odstopiti. Vsi smo v zadregi zaradi tega, kar se je zgodilo, in zdaj moramo izstopiti,« je po poročanju spletnega portala Večernji list povedal hrvaški premier.

Na ugibanja, ali bo Zagreb umaknil svojega arbitra, je odgovoril, da Hrvaška nima svojega arbitra. »On ni Hrvat, ni Slovenec in ne Francoz, on je arbiter,« je povedal po poročanju Večernjega lista.

Izrazil je zadovoljstvo, da je razprava o arbitražnem sporazumu potekala mirno. »Dobro je, da se o tem strinjamo. Več kot očitno je, kaj mora vlada storiti. Gre za zadevo med Hrvaško in Slovenijo, otrok je rojen, a je postal sprevržen in treba je sprejeti vzgojne ukrepe.«

Pri tem je po poročanju hrvaškega spletnega portala Slovenijo pozval k razpravi o nekem novem modelu reševanja mejnega vprašanja. »Ta model je kompromitiran.«

(Ronny Abraham. Foto: Twitter)

Večernji list: Niti Abraham ne more oprati slovenske blamaže

Niti z izbiro uglednega sodnika Ronnyja Abrahama ni možno oprati slovenske blamaže, pa danes poudarja tiskani Večernji list, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija. Jutarnji list je spomnil, da je sodnik Abraham kot član Meddržavnega sodišča sodeloval tudi pri odločitvi o neutemeljenosti tožbe Hrvaške za genocid proti Srbiji kot tudi pri zavrnitvi protitožbe Beograda.

Abraham je v Meddržavnem sodišču nasledil Gilberta Guillauma, ki je predsednik sodnega sveta v arbitraži med Hrvaško in Slovenijo. Guillauma večkrat omenjajo v spornih prisluhih med slovenskim sodnikom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, piše Večernji list.

Na prvi pogled je bila slovenska poteza presenetljiva, ker se je zdelo, da Ljubljana izpodbija hrvaške adute, da bo spor o meji treba reševati na Meddržavnem sodišču. Potem pa se je začelo sklepati, da je z imenovanjem Abrahama afera prerasla meje Hrvaške in Slovenije ter da je to potezo možno poimenovati reševanje kolega Gilberta ali reševanje arbitražnega sodišča, meni časnik.

Navaja tudi, da je mogoče kot udarec Hrvaški videti tudi mnenje evropske komisije, da podpira arbitražni sporazum in nadaljevanje delovanja arbitražnega sodišča.

Težav med turistično sezono ne pričakujejo

Slovenci so z imenovanjem Abrahama želeli pripeljati Hrvaško v bistveno težji položaj za izhod iz arbitraže, ocenjuje Jutarnji list, ki ga povzema STA. Navaja, da je Abraham menda tudi Guillaumov sorodnik.

Kot problem izpostavlja še pomanjkanje komunikacije med Zagrebom in Ljubljano ter napoveduje politične posledice. Sklicuje se na neimenovanega bivšega ministra v vladi Boruta Pahorja, ki meni, da je treba pričakovati politične posledice škandala z arbitražnim postopkom. Ne pričakuje težav med turistično sezono, potem pa naj bi politični skrajneži z obeh strani začeli nabirati točke ravno na meji.

Slovenska pravna strategija za zdaj temelji na stališču, da se je incident v arbitražnem postopku nedvomno zgodil, a je bilo kršeno le določilo o tajnosti postopka. Obenem zanikajo njegov obseg in posledice ter menijo, da ne more opravičiti hrvaške odločitve o odstopu od arbitražnega postopka, ocenjuje Novi list. Hrvaška medtem poskuša dokazati, da je arbitražni postopek kontaminiran v celoti, dodaja.

(Foto: Antonio Bronic/Reuters)

HTV: Hrvaška lahko pričakuje, da jo bo Slovenija ovirala pri vstopanju v schengensko območje

Hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf, je v torkovem dnevniku HTV dejal, da je Hrvaška podpisala in ratificirala arbitražni sporazum z enim samim motivom, ki je zaupanje v nepristranskost sodišča.
»To je padlo. Oni lahko zdaj imenujejo kogar koli želijo, to za nas ni več pomembno. Ali bi katera koli država še naprej sodelovala v postopku pred sodiščem, ki je izgubilo verodostojnost?« je vprašal Rudolf, ki je sodeloval pri številnih dvostranskih pogajanjih s Slovenijo za reševanje spora o meji.

Kritiziral je tudi Evropsko unijo, ker podpira nadaljevanje arbitražnega postopka, čeprav so, kot je dejal, v posnetkih prisluškovanja večkrat omenili sporno vlogo sodnika Guillauma.

Dopisnica HTV iz Bruslja je sicer po poročanju STA v torek poročala, da evropska komisija nima mehanizmov, da bi preprečila odločitev hrvaškega sabora o odstopu Hrvaške od arbitražnega sporazuma, nikakor pa ne gre pričakovati, da bodo v Bruslju hrvaško odločitev podprli. Poudarila je še, da lahko Hrvaška pričakuje, da jo bo Slovenija ovirala pri vstopanju v schengensko območje.