Tiskane izdaje
Zagreb – Dnevi velike politične trgovine na Hrvaškem se nadaljujejo. Danes bodo za skupno mizo sedli šef levosredinske koalicije Hrvaška raste Zoran Milanović, šef desne Domoljubne koalicije Tomislav Karamarko in predsednica države Kolinda Grabar - Kitarović.
Bo južna soseda dober mesec dni po parlamentarnih volitvah bliže dogovoru o sestavi vlade ali bliže izrednim volitvam? Za zdaj vse kaže, da se bodo pogovori nadaljevali. Obe vodilni stranki, HDZ, kot relativna zmagovalka, in SDP, pa se na vse načine trudita pridobiti tako imenovani 76. prst, ki bi v saboru, sicer še ne ustanovljenem – saj je bila prva ustanovna seja prekinjena, nova pa še ni bila sklicana –, pritisnil na ustrezno tipko in zagotovil parlamentarno večino ter posledično tudi vlado.
Konec tedna se je sestalo vodstvo SDP, ki mu predseduje Zoran Milanović, in po »dramatičnem sestanku« odločilo, da ne bo privolilo v sodelovanje v vladi s HDZ in da naj Zoran Milanović nadaljuje pogovore za sestavo vlade. Je pa SDP pozval stranko Most neodvisnih list, naj se pridruži SDP, da skupaj oblikujeta vlado. Iz Mosta sporočajo, da »se še niso odločili, kako, kaj in s kom«, pa tudi da so enotni in da ne nameravajo podpreti nikogar, ki ne bo izbran s konsenzom oziroma skupnim dogovorom.
Prav o neenotnosti v Mostu pa se v zadnjem času veliko govori in še več piše. Skoraj vsak dan pricurlja v javnost kakšna novica iz »dobro obveščenih virov«, da je Most razbit, neenoten, da se nagiba enkrat sem, drugič tja, da sta Most in HDZ že dogovorjena, kdo bo prevzel ministrske položaje. Drago Prgomet se je že pred časom odmaknil od Mosta in ustanovil HRID (Čer) ter iz Mosta »pobegnil s tremi istomišljeniki«. Tudi župan Primoštena Stipe Petrina je ušel. Slovenski diplomat in nekdanji slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk pravi, da se je pač zgodilo tisto, kar je upal, da se ne bo. Most očitno ni vzdržal pritiskov, zato je zdaj hrvaška politika talec njegove notranje razklanosti. Ko je pred davnimi leti Tito zaukazal, da »mora Prozor nocoj pasti«, se zdaj dozdeva, kot da na Hrvaškem velja, »da mora Most nocoj pasti«.
»Drži, Most je bolj kot snubljenj deležen očitkov in napadov. Ironija je, da je Most žrtev hrvaške ustave, ki določa, da lahko mandat za sestavo vlade dobi samo tisti, ki ima podporo večine vseh poslancev, ne dopušča pa možnosti, da bi mandatar postal relativni zmagovalec volitev, tako kot denimo pri nas v Sloveniji. Namesto pogajanj, ki jih vodi in programsko usmerja mandatar, zato poteka zakrito licitiranje za glasove poslancev, to pa uničujoče deluje na že tako heterogeno skupino, kakršna je Most,« ocenjuje Volk.
Komu glasovi Milana Bandića
Za svojevrsten zaplet je poskrbel tudi hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), ki je objavil, da so po opravljeni preiskavi vložili obtožnico proti dolgoletnemu zagrebškemu županu Milanu Bandiću in še 15 osebam v korupcijskem primeru Agram. Bandića in druge obtožence bremenijo korupcije, zlorabe položaja in pooblastil ter trgovanja z vplivom. Spomnimo: Bandića in še kakih deset oseb (z vrha zagrebške mestne uprave in javnega podjetja Zagrebački holding) so priprli oktobra lani zaradi suma, da so v primeru Agram z različnimi malverzacijami, ki so potekale med letoma 2006 in 2012, tudi z zemljišči, oškodovali mesto za skoraj tri milijone evrov.
Milan Bandić, prvi mož Zagreba, je sicer ustanovitelj stranke Bandić Milan 365, volivci so mu podelili dva mandata, komu pa bosta ta namenila svoja glasova, se »šef Milan« še ni izjasnil.
Slovenija, glavni krivec
Medtem ko se hrvaška oblast v težkih mukah konstituira, pa odnosi med sosedama, vsaj tako se zdi, ostajajo taki, kot so bili – hladni. Prekinitev obstreljevanja Slovenije s hrvaškimi topovi, pred obiskom ameriškega podpredsednika Josepha Bidena v Zagrebu, je že zdavnaj pozabljena, hrvaški mediji pa spet vse glasneje nabijajo na križ Slovenijo zaradi postavljanja žice na meji in zaradi »stroškov«, ki jih bodo imeli hrvaški varčevalci LB Zagreb ob vložitvi zahtevkov za povrnitev »škode«. Slovenija očitno ostaja dežurni krivec za vse težave Hrvaške.
Kot pravi donedavni slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, ni več nobena skrivnost, da je enostransko razglašen odstop od arbitražnega sporazuma sedanji hrvaški vladi v precejšnji meri pomagal, da je čez noč izničila prednost opozicijske HDZ, ki je bila vse dotlej velika. To pomeni, da nasprotovanje Sloveniji pa tudi Srbiji in drugim sosedom prinaša politične točke in podporo hrvaške javnosti. »Tudi zato ni naključje, da ima Hrvaška nerešeno mejno vprašanje prav z vsemi državami nekdanje skupne države. Upajmo, da bo naslednji hrvaški vladi uspelo urediti mejno vprašanje vsaj z eno od štirih sosed,« še pravi Volk.
