Tiskane izdaje
Zagreb – Jutri bo na Hrvaškem pika na i ene najkrajših (uradnih) predvolilnih kampanj doslej. Nekaj manj kot 3,8 milijone hrvaških volivcev bo namreč svoje predstavnike oblasti izbiralo med 2311 kandidati na 166 listah.
Ugibanj je veliko, napovedi pa so enotne, da bodo to volitve z najbolj negotovim izidom doslej. Bo zmagovalka levosredinska koalicija Hrvaška raste, zbrana okoli SDP, ali pa bo zmago odnesla desna Domoljubna koalicija, zbrana pod perutmi HDZ? Ali sekularni in protinacionalistični tabor ali klerikalno-nacionalistični tabor? Tradicionalna ujetost v ideološko delitev zdaj prihaja zelo do izraza.
Kakor kažejo napovedi imajo drugi tekmeci majhne možnosti za uspeh. Kljub temu analitiki pričakujejo, da bodo nekaj mandatov osvojile tudi nove pobude, na primer ekološka stranka OraH in populistično gibanje Živi zid ter nekatere lokalne stranke in koalicije, na primer HDSSB, stranka Milana Bandića in Most. Glede na pričakovano tesen izid in veliko verjetnost, da končni rezultati ne bodo dali absolutnega zmagovalca, bi prav te male stranke utegnile imeti na koncu pomembno vlogo pri povolilnem oblikovanju vlade. Bržkone manjšinske vlade ne bo, ki bi bila kot t. i. najmanj homogena vlada doslej svojevrstna »dobra izkušnja za Hrvaško,« kot je nedavno dejala prva dama ekološko-politične stranke ORaH Mirela Holy.
Raziskava agencije promocija Plus, pripravljena za komercialno televizijo RTL, je nakazala majhno prednost za zmago desni Domoljubni koaliciji, med »drugimi« pa naj bi največ glasov zbrala lista neodvisnih Most. Zadnja raziskava agencije IPSOS za komercialno NovaTV pa je pokazalo na mrtvo tekmo med vodilnima SDP in HDZ, pa tudi na povečanje podpore neodvisnemu Mostu.
Vse manj zaupanja v ankete
Prav anketam pa na Hrvaškem državljani vse manj zaupajo. Obstaja mnenje o pristranskosti raziskav, o tem, kako določene agencije precenjujejo SDP, druge pa sistemsko dajejo prednost HDZ. Nemalokrat pa je za vse manj zaupanja v ankete krivo tudi mnenje, da gre za preslabe vzorce vprašanih, pa tudi tradicionalna nepripravljenost volivcev HDZ, da sodelujejo v javnomnenjskih anketah. Odstopanj med napovedmi in končnimi rezultati je bilo doslej precej, kako bo tokrat, bo znano jutri med 22. in 24. uro, ko naj bi bili po napovedih državne volilne komisije znani prvi neuradni in nepopolni izidi.
Hrvaški gospodarski trenutek ni preveč rožnat. Število brezposelnih se bliža 300.000, število tistih, ki majo blokirane bančne račune je večje od 320.000, gospodarstvo sicer raste, vendar ne dovolj hitro, da bi pokrivalo nakopičene dolgove državne blagajne, ki »pleše svoj ples na robu bankrota,« kot ocenjujejo finančni strokovnjaki. Kriminal in korupcija še vedno ostajata črni točki v vsakdanjem življenju naše južne sosede. Dosedanje hrvaške vlade pa še niso našle pravšnje rešitve nakopičenih gospodarskih in družbenih težav. Zato si državljani želijo takojšnjih sprememb. Kakšnih, bo nakazala jutrišnja nedelja.
Kdo bo zastopal slovensko manjšino?
Zanimivo bo pa tudi v »ozadju«. In sicer tam, kjer se bo odločalo o predstavnikih nacionalnih manjšin. Za njih je v hrvaškem saboru »rezerviranih« osem sedežev (po tri za pripadnike Srbov), po eden za predstavnika italijanske in madžarske manjšine ter za predstavnika češke in slovaške manjšine, ter po eden za predstavnika albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske nacionalne manjšine, eden pa še za predstavnika avstrijske, bolgarske, nemške, poljske, romske, romunske, rusinske, ruske, turške, ukrajinske, vlaške in judovske nacionalne manjšine.
Kandidatka slovenske manjšine na jutrišnjih parlamentarnih volitvah bo v Ljubljani rojena, v Osijeku pa živeča, Sabina Koželj-Horvat. Če bi dobila ustrezno število glasov, bi tako slovenska manjšina dobila svoj poslanski sedež v saboru. Za isti sedež pa se med drugimi potegujeta tudi dosedanji predstavnik slovenske manjšine Nedžad Hodžić, sicer član Bošnjaško demokratične stranke Hrvaške, ter Idris Sulejmani (kandidat skupnosti Albancev Istrske županije). »Le še nekaj dni nas loči od dne, ko bo prvi Albanec postal polnopravni član hrvaškega sabora,« napoveduje Sulejmani, Albanec iz Tetova, rojen v Poreču.
Udeležba?
Kakšna bo udeležba je tvegano napovedovati, vendar številni pravijo, da bo med 48 in 52 odstotki, kar naj bi bilo hrvaško tradicionalno povprečje. Še bolj pa bodo zanimive ocene o številu mladih, zlasti tistih, ki so letos prvič dobili volilno pravico. Teh je okoli 40.000. Kaj si oni mislijo o politiki je pravzaprav pokazala raziskava, ki sta jo aprila in maja letos opravila zagrebški Inštitut za družbene raziskave ter nevladna organizacija Državljani organizirano nadzirajo volitve (GONG), vanjo pa so bili vključeni dijaki zaključnih razredov srednjih šol. Tako je nekaj manj kot četrtina maturantov odgovorila, da bi takoj razglasila Hrvaško za državo hrvaškega naroda in postavila katoliško vero kot edino religijo, saj je za vsakega petega maturanta »pravi Hrvat« le tisti, ki je tudi katoličan. Kakšni dve tretjini, šlo je za 1146 anketiranih, jih je zatrdilo, da jih politika sicer ne zanima, vendar jih je vseeno kar 80 odstotkov menilo, da se ljudje ukvarjajo s politiko le zaradi osebne koristi. Na vprašanje, kdo je hrvaški premier, je kar 70 odstotkov anketirancev menilo, da vlado vodi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, državo pa vodi koalicija SDP-HDZ.
