Na avstrijskem Koroškem dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave

Slovenščina ne bo uradni deželni jezik nove deželne ustave, ki jo bo 1. junija potrjeval deželni zbor v Celovcu.

Objavljeno
19. april 2017 19.44
Šp. B., STA
Šp. B., STA
Celovec - Na avstrijskem Koroškem so dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave. Ta prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa opredeljuje le nemščino, ne pa tudi slovenščine. Nova deželna ustava je tako tik pred sprejetjem. 1. junija jo bo potrjeval deželni zbor v Celovcu.

Nekatera določila nove ustave bodo začela veljati kmalu po sprejetju v deželnem zboru, večina pa po naslednjih deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem. To so danes na novinarski konferenci sporočili predstavniki tamkajšnjih koalicijskih strank, socialdemokrat Andreas Schwerwitzl (SPÖ), Markus Malle iz ljudske stranke (ÖVP) in Zalka Kuchling iz vrst Zelenih.

Kot najpomembnejšo novost so izpostavili to, da deželna vlada ne bo več vnaprej določena po proporcu. Na avstrijskem Koroškem bodo tako imeli večinski, koalicijski sistem pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru. Poleg tega ustava predvideva še vrsto drugih novosti, ki naj bi okrepile demokracijo.

Pri slovenščini se je zataknilo

Posebnost nove ustave je tudi omemba slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, glede česar je prišlo do več zapletov in razprav. Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem je namreč odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali skrb dežele in občin tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške. Zataknilo se je tudi pri slovenščini kot deželnem jeziku avstrijske Koroške. Predlog krovnih organizacij koroških Slovencev, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, se ni uvrstil v končno besedilo.

Na koncu je ostalo pri formulaciji, da je nemščina deželni jezik. Avstrijska Koroška pa, da priznava, kakor piše v zvezni ustavi, jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Prvi odstavek 5. člena naj bi se glasil tako: »Nemški jezik je deželni jezik, kar pomeni jezik zakonodaje in - brez poseganja v manjšinske pravice na ravni zvezne zakonodaje - jezik izvrševanja dežele Koroške.«

Zalka Kuchling, sicer koroška Slovenka in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, je z doseženim kompromisom zadovoljna, »čeprav so bile želje deloma drugačne«. »Da je slovenska narodna skupnost prvič v zgodovini avstrijske republike zasidrana v deželni ustavi, je velik napredek in mislim, da je danes zgodovinski dan,« je še poudarila. Sama nemščino kot jezik dežele razume zgolj kot jezik zakonodaje. »Slovenščina je tudi jezik koroške dežele, je naš jezik in mi jo razvijamo naprej,« je pojasnila Kuchlingova.

V četrtek bo o dokončnem predlogu nove ustave razpravljal pristojni odbor deželnega zbora, 1. junija pa ga bo potrjeval celoten deželni zbor v Celovcu. Za potrditev osnutka nove ustave ne bodo glasovali vsi poslanci. Nasprotujejo mu predvsem svobodnjaki (FPÖ), ki zahtevajo referendum. Kot je pojasnil vodja stranke Gernot Darmann, nova ustava daje opoziciji premalo pravic do nadzora, omemba slovenske narodne skupnosti pa je po njegovih besedah nepotrebna. Tudi za oba poslanca Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) je omemba koroških Slovencev nesprejemljiva. V stranki Team Kärnten bodo predlog nove ustave najprej preučili in se še nato odločil, ali ga bodo podprli.