Tiskane izdaje
O tem, kdo in s kom bo zares vodil avstrijsko prestolnico, se bodo morale stranke še dogovoriti. Dosedanja vladajoča rdeče-zelena koalicija je izgubila precej glasov, po današnjem velikem porazu ljudske stranke, ki je zdrsnila na četrto mesto, pa ne bi delovala tudi ponovitev zveznega modela koalicije med socialdemokrati in ljudsko stranko. Čeprav je v intervjujih že napovedoval, kaj bi naredil kot dunajski župan, bi čedalje bolj priljubljeni voditelj svobodnjaške stranke (FPÖ) Heinz-Christian Strache tudi po morebitni zmagi svoje stranke imel le malo možnosti, da to tudi zares postane. Na televizijskem soočenju »Spitzen« kandidatov vseh na volitvah udeleženih strank, ki se je prejšnji ponedeljek sprevrglo v skupen nastop proti Stracheju, so se vsi že vnaprej odrekli povolilnemu sodelovanju s svobodnjaki, socialdemokrati, ki že sedem desetletij neprekinjeno vladajo mestu, pa bi tudi ob morebitnem drugem mestu z ostalimi strankami, ki so se uspele prebiti čez prag lokalnega parlamenta, najverjetneje uspeli sestaviti vladajočo koalicijo.
Toda velik porast glasov glede na volitve pred petimi leti je vsekakor uspeh za svobodnjake, čeprav manjši od pričakovanj v vodstvu stranke, ki ji raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bi gladko zmagala na nacionalnih parlamentarnih volitvah, če bi bile te namesto čez tri leta že danes. Ne le da so »modri« omajali mit o nepremagljivosti socialdemokratov na »rdečem Dunaju«, ampak je postala »sama podoba Dunaja kot odprtega, kozmopolitanskega mesta v nasprotju z vzponom svobodnjaške stranke«, kakor je pred dnevi za agencijo Bloomberg izjavil direktor neodvisne analitične družbe Agenda Austria Franz Schellhorn.
Vpliv begunske krize
Tako kot na nedavnih deželnih volitvah na Zgornjem Avstrijskem, kjer so modri prav tako poželi velik volilni uspeh in skoraj dohiteli vodilno ljudsko stranko, je tudi v prestolnici pri odločanju volivcev po mnenju nekaterih analitikov odločilno vlogo odigrala begunska kriza. Na 1,8 milijonskem Dunaju, v katerem bo čez sedem let živelo že več kot dva milijona ljudi, je le še 51 odstotkov prebivalcev takšnih, ki sta se jim oba starša rodila v Avstriji, Dunajčani pa so med zadnjo krizo pribežnike toplo in prijazno sprejeli. V prestolnici, kjer letos pričakujejo 12.000 novih prošenj za azil, se je na zadnjem shodu v podporo beguncem zbralo okoli 150.000 ljudi, medtem ko jih je nekaj dni pozneje na predvolilno srečanje Stracheja osrednjo pred katedralo Sv. Štefana prišlo le okoli dva tisoč.
Toda tiha večina ni zadovoljna, kako se je zvezna vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko lotila reševanja begunske krize, pravi Florian Perlot z dunajskega Inštituta za statistično analizo, ceno za to pa so plačali tudi dunajski rdeči. Dunajčani so čedalje bolj nezadovoljni z naraščajočo brezposelnostjo in naraščanjem življenjskih stroškov. V prestolnici je brezposelnost 8,5-odstotna, med najvišjimi v državi, plače rastejo precej počasneje kot cene nepremičnin, ki so se v zadnjem desetletju skoraj podvojile, najemnine pa so v tem času dražile trikrat hitreje, kot so se dvigale plače. »Dolg mesta je večji kot kadarkoli prej. Največje davčne obremenitve, najvišja brezposelnost, zdaj pa še begunci. To je rezultat dvajsetih let Häupla,« je pred kratkim 46-letni neuspešni izzivalec Strache opisal dediščino, dosedanjega in najbrž tudi bodočega socialdemokratskega župana, dvajset let starejšega Michaela Häupla, ki vodi mesto od 1994.
