Hrvaška znova odprla mejo za promet, tudi srbska vozila

Zagreb, Beograd − Razgreti odnosi med Srbijo in Hrvaško se očitno nekoliko ohlajajo. Hrvaški premier Zoran Milanović je danes, potem, ko je Hrvaška srbskim državljanom ponovno omogočila prečkanje meje, sporočil, da bi lahko v prihodnjih 24 urah odprli največji cestni mejni prehod Bajakovo. Ob 17. uri je napovedano tudi izpolnil - za ves promet, tudi vozila s srbsko registracijo, sta odslej odprta mejna prehoda Bajakovo in Tovarnik.

Dodal je, da se je pritisk beguncev, ki prihajajo iz smeri Srbije, zmanjšal, piše STA.

Po poročanju HRT je Milanović danes zanikal, da bi med Srbijo in Hrvaško potekala »trgovinska vojna«. »Naši ukrepi na meji so bili resda ostri, a so bili uvedeni zaradi obrambe nacionalnega interesa in večjega nadzora pretoka prebežnikov, ki čez Srbijo potujejo brez kakršnegakoli nadzora,« je še povedal.

Odnosi med državama so se začeli zaostrovati, potem ko je Hrvaška od Srbije zahtevala, da del begunskega vala preusmeri na madžarsko mejo, svojo zahtevo pa podkrepila z zaprtjem meje za srbski tovorni promet. Beograd je nato zahteval ponovno odprtje meja, pri tem pa zagrozil s protiukrepi. Ko ni bilo odziva, je Srbija uvedla popolno prepoved uvoza hrvaškega blaga, Hrvaška pa je mejo zaprla za vsa vozila s srbsko registracijo in srbske državljane. Nekaj ur pozneje je prepoved za srbske državljane sicer nekoliko omilila − ti so smeli vstopiti na Hrvaško, a le v vozilih z registracijo druge države ali pa peš.

Hahn: Srbija je evropska država in da ne bo ostala sama

Maja Kocijančič, glasnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko Johannesa Hahna, je povedala, da so Hrvaško pozvali, naj pojasni svoje ukrepanje v begunski krizi. Evropska komisija je ocenila, da hrvaški ukrepi postavljajo resna vprašanja o skladnosti teh ukrepov s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju Srbije Evropski uniji ter skladnosti s carinsko unijo.

Hahn je po srečanju s srbskim premierom Aleksandrom Vučićem izjavil, da se delovanje Evrope ne opira na nove meje in zidove. Beograd je potolažil tudi z besedami, da je Srbija evropska država in da ne bo ostala sama. To je podkrepil z obljubo, da bo EU finančno in politično pomagala državam, kakršna je Srbija, ki ne morejo nositi bremena begunske krize samo zato, ker so tranzitne države.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je Srbijo in Hrvaško pozval, naj pustita čustva ob strani in spet vzpostavita svobodno gibanje ljudi in blaga. Kurz je še poudaril, da zapiranje meja ne bo pripomoglo k rešitvi problema, temveč bo v ljudeh na Balkanu le prebudilo boleče spomine na vojne spopade v devetdesetih. Po njegovem mnenju je krizo mogoče preseči le s hladno glavo, iskanjem skupnih rešitev in s spoštovanjem sporazumov.

Dež in vedno nižje temperature spremljajo več tisoč beguncev, ki se čez balkanske države prebijajo proti severnim članicam Evropske unije. Na Hrvaškem so doslej evidentirali 60.000 prebežnikov, Madžarska je od začetka leta registrirala več kot 250.000 nezakonitih prehodov meje.

Samo včeraj je srbsko-hrvaško mejo prečkalo več kot 8500 prebežnikov. Največ pri kraju Bapske, znova pa se povečuje število ljudi, ki v državo vstopajo na območju Tovarnika. Tako ene kot druge po prečkanju meje odpeljejo v namestitveni center v Opatovcu, od koder jih zatem odpeljejo na madžarsko mejo. Po poročanju spletnega portala HRT je tam zdaj nastanjenih več kot 3000 ljudi. Na Hrvaškem pričakujejo, da se bo število prišlekov povečevalo.

UNHCR svari: Val beguncev v Evropi se ne bo ustavil

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je danes opozoril, da ni pričakovati, da bi se val beguncev, ki prihajajo v Evropo, kmalu ustavil. Kot je dejal regionalni koordinator Amin Awad, v Evropo na dan prihaja okoli 8000 beguncev, kar bi lahko bil zgolj »vrh ledene gore«, poroča STA.

Hkrati so Združeni narodi danes napovedali, da bi se lahko preselilo pol milijona Iračanov iz Mosula. Namestnik humanitarnega koordinatorja Združenih narodov v Iraku Dominik Bartsch je pri tem napovedal, da je mogoče pričakovati, da bo do konca leta v Iraku humanitarno pomoč potrebovalo okoli deset milijonov ljudi. V Iraku je razseljenih oseb že zdaj 3,2 milijona, dodaja STA.