Na obrobju Dunaja nastaja mešanica mesta v mestu

Večina stanovanj v soseski, kar 80 odstotkov, bo najemniških, ostala pa bodo na voljo za nakup.

Objavljeno
09. november 2014 12.05
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA
Dunaj - Na območju nekdanjega dunajskega letališča Aspern nastaja nova soseska Aspern Seestadt. Prvi gradbeni stroji so na gradbišču zabrneli pred letom dni, v novi soseski, ki bo ob koncu imela podobo mesta v mestu, pa že prebivajo prvi stanovalci. Ob koncu gradnje, predvidoma leta 2028, bo tam živelo okoli 20.000 stanovalcev.

Do takrat naj bi na območju soseske nastalo tudi enako število delovnih mest. Celotna investicija je vredna okoli štiri milijarde evrov, ki so jih zbrali tako z zasebnim kot javnim kapitalom.

Za stanovanja, za katera je značilen visok standard, ekološki način gradnje in uporaba alternativnih virov energije, vlada med Dunajčani veliko zanimanje.

Na Dunaju je bil pred leti opazen trend, ko so se številni premožnejši Dunajčani raje odločali za selitev v okoliške, bolj podeželske kraje, sedaj se ta trend obrača. Mesto Dunaj dobi vsako leto okoli 25.000 novih prebivalcev. Oktobra je po statističnih podatkih na Dunaju živelo 1,8 milijona ljudi, kar je največ po letu 1934.

Na območju novonastajajoče soseske Aspern Seestadt so doslej končali 110 stanovanj. Prvi stanovalci so zaradi tega, ker soseska še ni v celoti končana, deležni posebne podpore. Na voljo so jim tudi storitve, ki jih bo nekoč ponujala soseska. Do konca leta naj bi v soseski živelo okoli 4000 stanovalcev, prihodnje leto od 6000 do 7000. Soseska se bo raztezala na 240 hektarjev površine, kar je toliko kot 340 nogometnih igrišč.

Kot pravijo snovalci, si želijo, da bi soseska bila »dobra mešanica« tako stanovalcev, površin, infrastrukture in še česa. V soseski bodo poleg stanovanj tudi vrtci in šolski center, ki bo vrata odprl že v prihodnjem šolskem letu. Prebivalcev soseske bodo že v soseski na voljo vse stopnje osnovnega in srednješolskega izobraževanja. Svoj prostor so namenili tudi študentskemu domu s 300 bivalnimi enotami. Med drugim je predvidena tudi gradnja hotela.

V soseski, idejni oče projekta je švedski arhitekt Johannes Tovatt, hkrati ne bo nobenega velikega nakupovalnega centra, pač pa gradijo posebno osrednjo nakupovalno ulico. Zraven stanovanjskega dela bodo uredili obrežje umetnega jezera, veliko 50.000 kvadratnih metrov, površine za prosti čas, tekaške steze in posebne površine tako za mlade kot družine z otroki in starejše občane. Park, ki ga bodo uredili, bo velik 64.000 kvadratnih metrov.

Pri gradnji soseske na severovzhodu mesta tudi niso pozabili na varovanje okolja. Da bi slednje kar najmanj obremenili, so med drugim že vnaprej načrtovali, da bodo ves gradbeni material za sosesko uporabili prav s kraja samega gradbišča. Nekatera stanovanja v soseski bodo tudi vključena v petletni program preizkušanja alternativnih virov energije.

Posebno pozornost so načrtovalci namenili tudi kolesarjem, saj je predvideno, da bo avtomobilski promet v naselju zmanjšan na minimum, zaradi česar v soseski nastajajo posebne površine za kolesarje, izposojevalnice koles in posebna parkirna mesta. Prav tako bo stanovalcem na voljo posebna dostavna služba za kolesu, ki jim bo nakupe pripeljala vse do vrat stanovanja.

V soseski so že postavili podjetniški inkubator, nastaja pa tudi posebna podjetniška cona.

Večina stanovanj v soseski, kar 80 odstotkov, bo najemniških, ostala pa bodo na voljo za nakup. Za najemniška stanovanja je soudeležba od 90 do 500 evrov na kvadratni meter, najemnina pa znaša od skoraj pet evrov do devet evrov na kvadratni meter. Najugodnejša je najemnina za stanovanja dunajskega stanovanjskega sklada.

Za slednja je določen cenzus glede na prihodke prosilca. Za eno osebo npr. znaša cenzus 25.500 evrov letnega prihodka, za štiričlansko gospodinjstvo 48.000 evrov. Povprečni letni dohodek Dunajčana je 20.891 evrov.

Na prostem trgu je za kvadratni meter stanovanja potrebno odšteti povprečno 3800 evrov.