Tiskane izdaje
Zagreb – Državna volilna komisija je predstavila trenutne izide nedeljskih parlamentarnih volitev in sporočila, da po preštetih glasovnicah z več kot 99 odstotkov volišč vodi desna Domoljubna koalicija pod vodstvom HDZ z 59 poslanskimi sedeži, vključno s tremi iz hrvaške diaspore. Levosredinska koalicija Hrvaška raste pod vodstvom SDP ima 56 mandatov. Tomislav Karamarko, prvi mož Domoljubne koalicije in HDZ, je že takoj po tako imenovani polnočni objavi (delnih in neuradnih) rezultatov dal vedeti, da je »Most dobrodošla partnerica, saj se tako kot HDZ zavzema za korenite spremembe«. Tudi SDP je že začel propagando, svojevrsten povolilni inženiring, ki na Hrvaškem še zdaleč ni zanemarljiva kategorija. Tudi SDP si namreč želi, da bi si stranka Most izbrala prav njih.
»Vsi so srečni in vsi nesrečni,« so besede, s katerimi je bržkone najbolje mogoče strniti počutje političnih strank. Tako vodilnih SDP in HDZ kot tudi regionalnih zmagovalcev, istrskega IDS, ki je skupaj s partnerskima listama PGS in reške RI osvojil 3 glasove, slavonske HDSSB z dvema osvojenima glasovoma, zagrebške Milan Bandić 365 z dvema, aktivističnega Živega zidu in međimursko-zagrebške Uspešne Hrvaške (katere nosilca sta bila nekdanji predsednik Ivo Josipović in nekdanji podpredsednik hrvaške vlade ter minister za gospodarstvo Radimir Čačić), ki sta osvojila po en sedež v novem, osmem sklicu hrvaškega sabora. Vanj bosta vstopila, kot je predvideno, Vilibor Sinčić, presenečenje letošnjih predsedniških volitev, in Radimir Čačić.
Slaba volja znanih politikov
Hrvaški volivci so tokrat prvič lahko namenjali preferenčne glasove. Tudi ti so pokazali, koga »marajo in koga ne«, vendar pa je nemara bolj kot to pomembno, da na saborskih sedežih ne bo več kar nekaj znanih hrvaških politikov. Najprej Jadranke Kosor, ki je bila (vsaj tako je bilo razbrati iz njenih izjav) do zadnjega prepričana, da bo osvojila »svoj« sedež tudi v novem mandatu, saj je »veliko naredila za vstop Hrvaške v EU«. S političnega parketa odhaja tudi nekdanji hrvaški finančni minister Slavko Linić, ki se je sprl z Zoranom Milanovićem, pridružil Josipović-Čačićevi družbi in ostal brez politične prihodnosti.
»Odhajam,« je kratko napovedal Linić. Tudi Mirele Holy, ki je po odstopu zaradi domnevno spornega elektronskega sporočila, poslanega z njenega računalnika, zapustila vlado, ustanovila svojo (ekološko) stranko ORaH, ne bo več na velikem političnem prizorišču. »Naša stranka je ponujala politično različico brez pljuvanja, brez pokvarjenosti in nedoslednosti. Državljani je pač niso izbrali,« je povedala Mirela Holy, ki je že ponudila odstop s položaja predsednice svoje stranke. Slabe volje je tudi Ivo Josipović, nekdanji hrvaški predsednik, ki ni dosegel praga za vstop v sabor, poleg njega pa tudi Željka Markić, kontroverzna dama pobude, imenovane V imenu družine, ki se bori za konservativna načela v hrvaški družbi.
In kaj zdaj?
»In kaj zdaj,« se sprašujejo na Hrvaškem. Politični okviri kažejo, da bo nedeljskemu zmagovalcu podelila mandat predsednica države Kolinda Grabar Kitarović. Do zdaj sta znani dve načeli, ki pa nista samo formalni, temveč lahko pomembno prispevata k uspešnosti sestavljavca vlade. Po prvem dobi pravico do poskusa oblikovanja vlade predsednik stranke, ki je zmagala na volitvah, po drugem pa prejme mandat tisti, ki je šefu države predložil dovolj dolg poimenski seznam izvoljenih poslancev, ki bodo podprli njegovo vlado.
Brez stranke Most ni mogoče sestaviti kakršnekoli vlade. Zato niti najmanj ne presenečajo dobesedno nespodobna vabila, ki menda že prihajajo na naslove vodij stranke Most. Tam se sicer zavedajo, da so ponudbe mamljive, vendar so (vsaj za zdaj) trdno prepričani, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah; to so korenite reforme hrvaškega sistema. In tako so možnosti ostale odprte. Najprej, da gredo v koalicijo s HDZ (Domoljubno koalicijo). Zanimivo je, da jih je prav HDZ še do včeraj omenjala kot »politične amaterje«, zdaj pa jim ponuja kar nekaj ministrstev in še marsikaj. Ponudbe prihajajo tudi iz SDP, ki se ji Most zdi »zelo blizu« in celo stranka, ki bi lažje sodelovala z njimi kot s HDZ. Nikakor pa niso neverjetni scenariji, da bo Most zavrnil obe ponudbi in poskusil sam oblikovati »najmanj homogeno vlado doslej«, in če se mu to ne bo posrečilo, bodo predčasne volitve. Da bi se HDZ in SDP združili v nekakšno veliko črno-rdečo koalicijo, je skoraj in zelo verjetno - nemogoče.
