Tiskane izdaje
Zagreb – Majhno presenečenje je bilo, ko je Josipa Rimac, prva dama Knina, in kot menijo številni, najmočnejša ženska v stranki HDZ, zbrala sodelavce in jim sporočila, da ne bo več vodila mesta. Po dveh mandatih in dveh letih.
Kot vzrok za odstop je Rimčeva navedla, da odhaja v hrvaški sabor, kjer bo zamenjala hadezejevega poslanca Anteja Jerolimova, ki ga preiskuje državno tožilstvo zaradi domnevnih vpletenosti v nečedne posle. Bržkone pa je del resnice tudi v tem, da bo Rimčeva bliže strankarskemu šefu Tomislavu Karamarku. To, da bo sabor zaradi razpisa parlamentarnih volitev na Hrvaškem razpuščen najkasneje do 24. ali 25. septembra, pa je v tem primeru povsem druga zgodba. Nič manj nezanimivo pa ni niti dejstvo, da hrvaško tožilstvo zaradi suma, da si je na nezakonit način prisvojila lastnino (gre za stanovanje), preiskuje tudi Josipo Rimac. Kot je sporočila, pač ne more sedeti na treh stolčkih; kot županja, kot direktorica volilne kampanje HDZ in kot šefica HDZ Knin. Pravzaprav pa natančen vpogled pokaže, da je doslej sedela na štirih, in bo tudi še naprej sedela na tolikih stolčkih. Kot poslanka, kot članica predsedstva HDZ, kot direktorica volilne kampanje HDZ in kot šefica HDZ v Kninu.
Josipa Rimac je županja postala pred desetimi leti in s svojimi 24 leti postala tudi najmlajša županja na Hrvaškem. Svojih ambicij nikoli ni skrivala, članica HDZ je postala že, ko je napolnila 16 let, ko je postala polnoletna, ji je bilo zaupano vodenje rdečega križa, danes, v 35. letu starosti, pa velja za eno najvplivnejših žensk v HDZ. Že nekaj časa je članica strankinega predsedstva, letos maja jo je predsednik stranke Tomislav Karamarko imenoval za direktorico volilne kampanje. Če bo HDZ res zmagala na prihajajočih parlamentarnih volitvah – ankete kažejo, da ima desna koalicija HDZ 32,8 odstotka glasov, medtem ko levosredinska vladna koalicija uživa podporo 31,1 odstotka volivcev – pa se utegne zgoditi, da bo Rimčeva postala najmlajša ministrica v vladi Tomislava Karamarka.
Nedotakljivi Knin
Mesto Knin ima sicer poseben prostor v srcih hrvaških državljanov. Gre za mesto, kjer je v začetku avgusta pred dvajsetimi leti predsednik Tuđman ponosno razvil hrvaško zastavo na kninski trdnjavi, kar je bila pika na i akcije Nevihta. Knin in Nevihta pa sta – nedotakljivi svetinji.
S Kninom je povezanih precej različnih zgodb. Zlasti političnih. Knin je od domovinske vojne trdnjava HDZ (pred vojno pa sedež upornih Srbov in Srbske krajine), in ni je stranke, ki si na račun Knina ne bi želela kakšne politične točke. Še zlasti pa se to kaže skozi mednacionalne odnose. Vendar, kot mi je v enem od pogovorov za Delo v Kninu na vprašanje o življenju s Srbi dejala Josipa Rimac, težav ni. »Le kot primer vam lahko povem, da se v tukajšnje šole vsak dan vozi približno 2200 otrok iz okoliških naselij. Med njimi je tudi 200 otrok srbske narodnosti. Vsi bi se lahko odločili tudi za ločen pouk, vendar se zanj ni odločil nihče. To, da imajo pravoslavni verouk, je njihova legitimna odločitev,« je takrat dejala Rimčeva. Srbsko prebivalstvo, na širšem območju Knina, ki šteje približno 15.000 prebivalcev, živi, kot kaže popis iz leta 2011, skoraj 3600 Srbov, pa meni drugače. »Lahko bi bilo bolje,« je slišati iz srbskih ust.
Svetišče in politična arena
Nasprotujoča so si tudi mnenja o aktualnih razmerah v Kninu. Na eni strani zdajšnja politika HDZ – Rimčevo bo na županskem položaju nadomestil 48-letni Nikola Blažević, ki je prav tako član HDZ, – ki odločno zagovarja trditev, da je Knin po gospodarski uspešnosti v vrhu lestvice hrvaških mest, iz SDP pa prihajajo glasovi, da v Kninu nihče ne dela nič, občinska blagajna pa je pred bankrotom. Je pa dejstvo, da vsak četrti prebivalec Knina prejema socialno pomoč.
So pa pred nedavnim, ob slovesnostih ob 20. obletnici akcije Nevihta v Kninu oz. na trdnjavi nad mestom odkrili 2,3 metra visok spomenik očetu hrvaškega naroda in prvemu predsedniku demokratične Hrvaške in HDZ Franju Tuđmanu. Po blagoslovitvah in prvih mašah bo namreč jeseni tudi slovesna otvoritev nove kninske cerkve. Da je tri metre daljša, kot je »mati« vseh hrvaških cerkva, katedrala vnebovzetja blažene device Marije v Zagrebu, niti ni toliko pomembno, pomembneje je bržkone to, da je cerkev že vstopila v politično zgodovino, saj je za nekaj trenutkov namesto svetišče pravzaprav postala politična arena.
Ob nedavnih slovesnostih ob obletnici akcije Nevihta, ki so bile v Kninu, je bila med številnimi dogodki tudi maša v omenjeni Marijini cerkvi velike hrvaške krstne zaobljube. Prvič se je namreč zgodilo, da so verniki v cerkvi namenili aplavz; vendar le izbranim, in sicer hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović, županji Josipi Rimac in glasbeni ikoni hrvaške desnice Marku Perkoviću – Thompsonu. Ob omembi oz. pozdravu Josipa Leka, ki je na slavju zastopal »barve« sabora in ne stranke SDP, pa je bilo mogoče slišati žvižge.
