Tiskane izdaje
Zagreb - »Takrat, leta 1992, pred četrt stoletja, o Jasenovcu nisem vedel tega, kar vem zdaj,« je v opravičilo svoje izjave, stare četrt stoletja, ki je zdaj prišla v javnost, dejal nekdanji hrvaški predsednik (od leta 2000 do 2010) Stjepan Mesić. Je z objavljenim videoposnetkom skopal jamo svoji karieri? Hrvaška javnost temu pritrjuje.
Po nedavnem prerekanju s sedanjo oblastjo, ki ga je po hitrem postopku izselila iz njegovega predsedniškega urada, je Mesić zdaj sredi nove afere. Kot kaže, neprimerno hujše, ki meče slabo luč nanj.
V javnost je namreč prišel videoposnetek enega od njegovih pogovorov, ki naj bi potekal v Novski blizu Jasenovca v začetku leta 1992. Posnetek so predvajali na lokalnih hrvaških televizijskih postajah v oddaji Bujica kontroverznega avtorja Velimirja Bujanca, ki je znan po privrženosti ustaški in nacistični ideologiji.
Ob hrani in pijači o Jasenovcu
Stjepan Mesić je takrat v pogovoru z neimenovanimi sogovorniki za mizo ob hrani med drugim dejal, da je bil Jasenovac »delovno taborišče«, v katerem so »ljudje umirali, tako kot sicer umirajo med vojno, za različnimi boleznimi, kot sta tifus in griža«. Na posnetku je mogoče slišati njegove besede, da so »ljudi morili, preden so prišli v Jasenovac. Ko so jih pripeljali v Jasenovac, so bili praktično rešeni, ker so jih potrebovali kot delavce. Včasih petnajst dni ali en mesec ni nihče umrl ali bil umorjen«. Med drugim je dejal, da so Jasenovac zaprli dve leti po vojni in da so v grobovih tudi trupla hrvaških domobrancev, ustašev in Čerkezov.
Po Mesićevih besedah je tudi nekdanji jugoslovanski predsednik in partizanski poveljnik Josip Broz - Tito vedel, da je Jasenovac »ponaredek«, zato ni nikoli obiskal spominskega območja. Mesić se je nemudoma odzval, v sporočilu pa zapisal, da se je »celoten dogodek zgodil pod velikim pritiskom takratne vojne [leta 1992] in političnih stališč HDZ, ki sem jih izvajal kot takratni predsednik izvršnega odbora HDZ, ne gleda na to, da se delno nisem strinjal s takšnimi stališči«. Dodal je, da je v takšnih okoliščinah povedal nekaj nepreverjenih trditev, o katerih je bilo naknadno ugotovljeno, da niso resnične. Med drugim je pojasnil, da taborišče v Jasenovcu ni delovalo do leta 1947, ker so ustaši uničili poslopja pred koncem druge svetovne vojne.
Spomnil je, da je zaradi nesoglasja s politiko HDZ izstopil iz stranke leta 1994, sporočilo za javnost pa je sklenil z opravičilom vsem, ki jih je »z nepremišljeno izjavo užalil«.
Mu bodo borci odrekli gostoljubje?
Tisti, ki nikoli niso marali Mesića, ne le zaradi njegovih političnih stališč, temveč nasploh - takih ni malo -, cinično prilivajo olja na ogenj z izjavami, da je to sočen revizionizem, kakršnega si sami ne bi upali javno omenjati. Na drugi strani je iz ust antifašistov slišati - Mesić je častni predsednik zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške -, da mu bodo kaj takega težko oprostili. Navsezadnje je omenjeno združenje Mesiću odstopilo prostor, ko so ga »izselili« iz vile, kjer je uradoval v svojem popredsedniškem mandatu. Po najnovejši aferi so v združenju sklenili, da bodo prihodnji teden odločili o tem, ali bodo nekdanjega predsednika še gostili v svojih prostorih.
V tem kontekstu je izjava hrvaškega zgodovinarja in publicista Slavka Goldsteina, da se je Mesić takrat več kot očitno, tako kot številni drugi, priklonil oportunizmu, še najbolj mila. Goldstein je spomnil tudi na prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je prav tako menjal stališča in od znanih jugoslovanskih stališč prešel k nacionalizmu.
Avstralija in Široki Brijeg
Hrvaški mediji so ob objavi spornega posnetka spomnili na posnetek, objavljen v času Mesićevega drugega predsedniškega mandata. V nagovoru avstralskim Hrvatom v začetku devetdesetih let je povedal, da so Hrvati »dvakrat zmagali v drugi svetovni vojni« in da se jim ni treba nikomur opravičevati zaradi Jasenovca. Takrat je pojasnil, da so prvič zmagali, ko sta Nemčija in Italija priznali ustaško Neodvisno državo Hrvaško, in drugič, ko so bili na koncu vojne za zmagovalno mizo.
Mesić je tedaj med Hrvati v Avstraliji nabiral denar za obrambo Hrvaške. Po objavi posnetkov je kot predsednik države pojasnil, da je bilo to »taktično popuščanje«, ki je bilo »napačno« in »zgrešeno«, ter da trdno vztraja pri antifašizmu.
V opravičilo posnetka, na katerem ob obisku v hercegovskem Širokem Brijegu (poleg Mostarja) z Vladimirjem Šeksom prepeva ustaško pesem Evo zore, evo dana, evo Jure i Bobana [ustaška poveljnika zloglasne Črne legije], je takrat Mesić dejal, da je »včasih prepeval na ves glas, včasih pa le odpiral usta ...«. Dogodek je bil kaj hitro pozabljen. Do zdaj, ko so »grehi preteklosti«, vključno z Mesićevim domnevnim prepevanjem na playback, spet priplavali na plan.
Najnovejše dogajanje, povezano z izjavami nekdanjega predsednika in povrhu še častnega predsednika zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške, odpirajo še eno vprašanje. Bo imel Mesić, ne glede na vse poznejše izjave o antifašizmu, še pravico spregovoriti o Jasenovcu, kraju spomina na več kot 83.000 žrtev nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča, ki je že dolgo črno-bela kulisa za ideološko bitko na Hrvaškem? Kaj šele, da bi se tam poklonil žrtvam.
