Nova vladna kriza: ali ima Hrvaška obrambnega ministra?

Premier bi si težko privoščil odhod Krstičevića.

Objavljeno
21. julij 2017 00.49
Željko Matić
Željko Matić

»Vztrajam pri odločitvi o odstopu s položaja obrambnega ministra,« je včeraj popoldne izjavil Damir Krstičević. Tri ure pred tem je po sestanku z italijansko obrambno ministrico Krstičević na vprašanje, ali je še vedno obrambni minister, odgovoril: »Obrambni minister sem, dokler me ne razreši hrvaški sabor.«

Isto jutro je bilo slišati novico, da je Krstičević pripravljen ostati minister in je odstop ponudil samo zato, da bi pretresel sistem, o katerem sicer trdi, da odlično deluje. Toda težava je v tem, da je dan pred tem, ko so ga užalile kritike predsednice o prepozni napotitvi vojske na splitska požarna območja, ponudil nepreklicen odstop.

Krstičević je nečimrna, čustvena in vročekrvna oseba, zato se sklicuje na vojaško čast in pravi, da ne dopušča, da bi kdor koli kritiziral vojsko, ki je sijajno opravila svoje delo, ko je pomagala braniti Dalmacijo pred požari. Pregovoriti ga ni uspelo ne predsednici ne premieru, ki je danes povedal, da formalne ponudbe o odstopu pravzaprav sploh še ni prejel.

Na vprašanje o tem, koliko časa lahko traja sedanje stanje, ki je vsaj nekoliko nenavadno, je Plenković odgovoril: »Toliko časa, kot bomo hoteli.« Krstičević je že grozil z odstopom, prvič takrat, ko je bilo treba glasovati o obrambnem proračunu, drugič pa po poročanju zanesljivih virov takrat, ko se ni strinjal z izbiro vodilne osebe v Podravki. Zaradi nekakšnih »nedoumljivih razlogov« prekaljeni hrvaški vojaki posebno pozornost posvečajo proizvodnji hrane. Krstičevića skrbi za Podravko, najbolj priljubljen hrvaški general Gotovina, ki ga zadnje dni prosi, naj ostane na položaju, pa goji tune.

Krstičević je s svojimi čustvenimi in zmedenimi izjavami izgubil veliko svoje avtoritete in ugled, ki ga je nedvomno imel v široki javnosti, vendar bi si Plenković težko privoščil njegov odhod iz vlade. Ne zato, ker bi bil sistem s Krstičevićem ali brez njega kakor koli bolj ali manj uspešen oziroma neuspešen, ampak zaradi svojih volivcev. Zaradi nove koalicije s HNS-om ga je že zapustil konservativno usmerjeni zunanji minister Davor Ivo Steir, z odhodom vojnega generala Krstičevića pa tvega spor z vplivno skupino branilcev, ki imajo ministra za svojega zaščitnika. Hrvaški vojni veterani so zelo dobro organizirani, imajo veliko časa pa tudi denarja, kajti - če verjamete ali ne - skupni odhodki zanje so za petdeset odstotkov višji od stroškov za obrambo države. Plenković ne bi rad še naprej poglabljal spora s strankarsko desnico, zato bo poskušal na vsak način obdržati Krstičevića.

Drugače je s predsednico Kolindo Grabar Kitarović. Zaradi sedanje ustavne rešitve, ki predsednici daje nekaj pristojnosti v zunanji politiki, obrambi in obveščevalni skupnosti, se nenehno pojavljajo spori med predsednikom in vlado, tudi če - kakor se je dogajalo zadnjih 17 let - premier in predsednica pripadati isti politični strani. To se je zgodilo tudi s sedanjo dvojico, ki se ne prepira samo tam, kjer se ne more.

Vrhunec je spor dosegel zadnje dni zaradi uporabe vojske, pred tem zaradi vmešavanja predsednice v prizadevanja za vzpostavitev parlamentarne večine, vrelo pa je že več mesecev zaradi nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj. Premier ni nič vedel o skrivnem potovanju predsednice konec lanskega leta v ZDA, nato ni odgovoril na njene zahteve po hitri zamenjavi nekaterih veleposlanikov, očitno pa se ne strinjata niti glede pobude Tri morja.

Plenković javno sicer ne poudarja tega, vendar je kot »bruseljski učenec« vendarle bolj naklonjen Nemčiji, ki se ji poljsko-hrvaška pobuda zdi nekakšen ameriški »trojanski konj«, katerega naloga je spodkopavati in razbijati enotnost Evropske unije.

Najnovejšo predsedničino izjavo imajo v HDZ-ju za neprimerno samopromocijo in napad na vlado, tako da nekateri že dvomijo o do zdaj nesporni podpori Kolindi Grabar Kitarović na naslednjih predsedniških volitvah. Zato poskušajo krogi, naklonjeni predsednici, uveljaviti tezo, da s svojo izjavo ni hotela kritizirati Krstičevića, ampak nekdanjega vodjo varnostnoobveščevalne agencije SOA, zdaj vodjo državne uprave za zaščito in reševanje, ki se ji je zelo zameril, ker je njegova služba razkrila, da se predsednica pogovarja z razvpitim Zdravkom Mamićem. Lozančić je danes na seji vlade priznal nekatere napake pri sporazumevanju z državnim vodstvom, zato ni izključeno, da ga bodo žrtvovali, da bo Krstičević ostal v vladi.

Če upoštevamo, da je bil minister v odstopu Damir Krstičević odločen zagovornik posodobitve hrvaške vojske, po njegovih besedah pa se je »njegova misija končala«, se lahko vprašamo: »Kaj se bo zgodilo z velikim načrti na tem področju?« Ta teden bi morali razpisati natečaj za nakup eskadrilje vojaških lovskih letal v vrednosti od 500 milijonov do milijarde evrov. Zaradi splitskih požarov na to pozabljamo in vprašanje je, kako bi se javnost, ki ogorčeno opazuje predpotopne rdeče gasilske fičke in avtomobile znamke TAM na požarnih območjih, odzvala na nakup dragih vojaških igračk, o katerih ne ve, čemu bi bile pravzaprav namenjene.