Tiskane izdaje
Ponedeljek je bil na Hrvaškem politično pomemben dan. Poln pričakovanj. Vendar se ni zgodilo nič. Najprej so se v elitnem zagrebškem hotelu Esplanade srečali »trije veliki. Sledile so izjave prede kamerami, in postalo je jasno, da so se dogovorili - da se bodo vnovič sestali. Tisti, ki drži ključe sestavljanja vlade, prvi mož stranke Most, psihiater Božo Petrov, je medijem dejal, da niti ni toliko pomembno, da se niso nič dogovorili, ampak da je pomembneje, da so stranke pokazale »dobro voljo za dialog«. Na predlog Mosta, da naj bi soglašali o nestrankarskemu kandidatu, sta tako Karamarko, šef HDZ, kot levosredinski Milanović zahtevala čas za razpravo in odločanje o predlogu v svojih koalicijah. Oba sta dala vedeti, da pričakujeta premierski položaj zase ter da medsebojno sodelovanje desne Domoljubne koalicije in levosredinske koalicije Hrvaška raste ni realno. Ne zavračajo pa pogajanj z Mostom ...
Dlje od dogovora, bliže volitvam
Po popoldanskih pogovorih, drugem krogu tako imenovanih konzultacij pri hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović, se tudi ni zgodilo nič. Razen da je Hrvaška, kot ocenjujejo analitiki, še korak »dlje od dogovora za parlamentarno večino in korak bliže izrednim parlamentarnim volitvam ...«
Nobena skrivnost ni, da je na Hrvaškem zelo verjetna politična in ustavna kriza. Na »levi strani« namreč kot pogoj za sodelovanje v skupni, tako imenovani reformski vladi, omenjajo ideološke razlike, pa tudi dejstvo, da ne morejo sodelovati s politiki, proti katerim veljajo pravnomočne obtožnice. Karamarko z »desne strani« sporoča, da teh tem ne bi odpirali, saj gre za Pandorino skrinjico.
Hrvaška predsednica je spet napovedala, da bo mandat za sestavo nove vlade podelila osebi, ki bo dokazala, da ima podporo 76 poslancev v 151-članskem parlamentu. Niti Milanović, še manj Karamarko nimata zadostne podpore brez poslancev Mosta.
