O nasledstvu SFRJ spet za isto mizo

Zagreb – Po šestih letih so se v Sarajevu vnovič sestali visoki predstavniki držav naslednic SFRJ. Nazadnje se je stalni skupni odbor držav naslednic sestal leta 2009 v Beogradu, vmes pa so se dogajale zamenjave visokih predstavnikov, odpovedi sestankov zaradi različnih vzrokov.

Dvodnevna seja (sestanek bo končan danes) stalnega odbora, ki se je s slovenske strani udeležuje Visoka predstavnica RS za nasledstvo Ana Polak Petrič z delegacijo, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za finance in Sklada za nasledstvo, utegne pomeniti pozitivno prelomnico v procesu implementacije Sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki je bil podpisan leta 2001 na Dunaju.

»Delegacija si bo prizadevala, da se uresničijo že dogovorjene rešitve in sklepi iz preteklosti in opozorila na to, da se izvrševanje sporazuma odvija le na določenih segmentih, ne pa v celoti. Med drugim bo Slovenija zagovarjala stališče, da je potrebno začeti z delom na področju delitve kulturne dediščine, na katerem je bila doslej aktivna le Slovenija, ki je pripravila seznam svoje kulturne dediščine v Srbiji. Prav tako je treba povečati napore glede zagotavljanja neoviranega dostopa do vseh arhivov nekdanje SFRJ. Predlog Slovenije je, da visoki predstavniki podprejo projekt digitalizacije arhivov. Slovenija bo vztrajala na čim prejšnjem prevzemu objektov SFRJ v Tanzaniji, Maliju, Braziliji in Maroku, ki so bili Sloveniji že dodeljeni, kot tudi na dokončni delitvi preostalih diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ,« pravijo v slovenski delegaciji.

Varčevalci in pravice slovenskih podjetij

Za Slovenijo predstavlja eno osrednjih nasledstvenih vprašanj uresničevanje priloge C Sporazuma, ki se nanaša na finančna sredstva in obveznosti po nekdanji SFRJ. V tej zvezi bo, kot smo izvedeli, slovenska delegacija pojasnila stanje glede izvrševanja sodbe ESČP v zadevi Ališić o poplačilu še nepoplačanih varčevalcev nekdanjih podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu. »Sodba predstavlja novo okoliščino in Slovenija bo države naslednice pozvala k nadaljevanju pogajanj po 7. členu priloge C Sporazuma. Nepravično bi bilo, da bi Slovenija prevzela nase nesorazmerno velik delež jamstev za stare devizne vloge. V okviru priloge C bo Slovenija izpostavila tudi plačilo dolga SFRJ do OZN,« pojasnjuje pooblaščenka za nasledstvena vprašanja Ana Polak Petrič. Iz delegacije pa prihajajo tudi zagotovila, da bo Slovenija vztrajala na čim prejšnjem prevzemu objektov SFRJ v Tanzaniji, Maliju, Braziliji in Maroku, ki so bili Sloveniji že dodeljeni, kot tudi na dokončni delitvi preostalih diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ.

Osrednja nit tokratnega sestanka v Sarajevu bo priložnost za pregled izvajanja sporazuma, pa tudi razprava o številnih odprtih vprašanjih na področju nasledstva. Kot smo izvedeli, so se udeleženci strinjali, da bi dinamika sestankov visokih predstavnikov morala potekati skladno z dogovorjenimi pravili – v roku 6 mesecev od zadnjega sestanka. Kdo bo sklicatelj naslednjega srečanja (maja 2016), bo znano danes.