Tiskane izdaje
Hrvaška jara kača, ki se imenuje Pelješki most, s katerim bi končno zadostili potrebi po infrastrukturnem povezovanju ozemlja – Dubrovnik namreč še zdaj ni po kopnem povezan z glavnim mestom »svoje« države –, se vleče že leta in leta. Pravzaprav od leta 2003, ko je vladajoča HDZ, na čelu z Ivom Sanaderjem, na ves glas obljubljala gradnjo mostu. Sanader je čez dve leti slovesno oznanil začetek pripravljalnih del za gradnjo. Med besedami je bilo mogoče slišati napoved, da se bo po mostu mogoče peljati že leta 2008. Sanader je leta 2007 vnovič obiskal gradbišče in zbranim čestital za uspešno nadaljevanje del (čeprav je bilo vsakomur jasno, da se dela niso premaknila z mrtve točke) in napovedal, da bo povezava stekla leta 2012. Gradbišče je obiskal še leta 2009, tik pred drugim krogom lokalnih volitev. Leta 2010 so bila dela ustavljena, dotlej pa je bilo opravljenih le tri odstotke del. Leta 2012 je koalicija Kukuriku, ki je prevzela oblast iz rok HDZ, preklicala dogovore za gradnjo mostu, izvajalcem del pa poplačala dva milijona evrov. Te dni je taista koalicija napovedala, da bo tretji začetek gradnje bržkone spomladi 2016, rok za dokončanje pa je določen za leto 2019. In Hrvaška bo tudi fizično (končno) povezana.
Pesimisti dočakali zaplet
In ko so optimisti zadovoljno začeli preračunavati in odštevati dneve do prve vožnje s kopnega na polotok Pelješac, so pesimisti le dočakali, kar so slutili – da se tudi tokrat utegne zaplesti. In se je!
Ministrstvo za promet in komunikacije Bosne in Hercegovine je namreč dalo vedeti, da je pred začetkom gradnje mostu na Pelješac treba doseči dvostranski sporazum o uveljavitvi konvencije ZN o pravu morja ter razmejitvi na morju med državama. Minister za promet in komunikacije BiH Slavko Matanović je poslal pismo hrvaškemu ministru za morje, promet in infrastrukturo Siniši Hajdašu Dončiću, v katerem je pozval, naj Hrvaška čim prej imenuje svoje člane skupne komisije za uveljavitev konvencije ZN. Spomnil je, da je svet ministrov BiH že imenoval svoje člane komisije in da v Sarajevu vztrajajo pri tem, da brez rešitve spora Hrvaška ne bi smela začeti graditi mostu. Matanović je tudi izjavil, da s Hrvaško sodelujejo pri analizi izvedljivosti projekta, da bi zadovoljili hrvaški potrebi po infrastrukturnem povezovanju ozemlja in tudi pravici BiH do nemotenega pristopa do odprtega morja. Ob tem v Sarajevu ocenjujejo, da je treba zagotoviti razmere za mednarodno plovno pot med Neumom in odprtim morjem, ki bo potekala pod mostom.
Nedorečena meja
Spomnimo: Hrvaška (v njenem imenu takratni predsednik Franjo Tuđman) in BiH (takratni predsednik Alija Izetbegović) sta sklenili sporazum o državni meji že leta 1999, a ga hrvaški sabor ni ratificiral. Zahtevali so ponovna pogajanja zaradi dveh otočkov pri Neumu, ki naj bi pripadla BiH. Dodatno se je zapletlo po tem, ko je del politikov BiH začel trditi, da ima BiH zaradi lastništva nad otočkoma Veliki in Mali Škoj pravico do izhoda na odprto morje, česar Hrvaška ne priznava. Državi sta kljub temu sprejeli pet sporazumov o mejnih prehodih, na podlagi sporazuma o skupnih lokacijah na mejnih prehodih pa sta rešili tudi obmejni spor v zvezi z ozemljem v Hrvaški Kostajnici.
V zdajšnjih razpravah in optimističnih napovedih, ki prihajajo iz ust levosredinskih članov hrvaške vlade, doslej ni bilo mogoče slišati ničesar o sporu z BiH kot morebitni oviri za hrvaške načrte, povezane s Pelješkim mostom.
V odnosu med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino pa se je pojavila še ena ovira. Gre za skladiščenje (nizko in srednje) radioaktivnih odpadkov. Hrvaška namreč nikakor ne (z)more najti ustrezne rešitve, kaj in kako z njimi, kot najustreznejšo pa so kar nekaj časa omenjali nekdanjo vojašnico Čerkezovec na Trgovski gori, v neposredni bližini meje z BiH. V BiH so skočili na noge, iz Sarajeva pa so prišla opozorila, naj Zagreb še enkrat razmisli o vsem skupaj, saj bi se v nasprotnem primeru zadeva utegnila znajti na ustreznem mednarodnem sodišču.
Hrvaška vlada je te dni z gotovostjo napovedala, da bodo v zadnjem letošnjem trimesečju objavili razpis za gradnjo mostu na Pelješac; ali bodo spomladi 2016 res (in v tretje) slovesno začeli nadaljevalna dela, pa še ni zelo verjetno.
