Tiskane izdaje
Budimpešta – Madžarski volivci so včeraj predsedniku vlade Viktorju Orbánu prekrižali načrte. Po zadnjih podatkih se je referenduma o begunskih kvotah udeležilo 40 oziroma (ob upoštevanju neveljavnih lističev) 43,9 odstotka volilnih upravičencev, torej premalo, da bi volja ljudstva obveljala. Končni rezultati bodo znani prihodnji teden.
Madžarska zakonodaja je jasna: da je referendum veljaven, ni pomembno le to, da se ga udeleži eden več od polovice vseh volivcev, ampak morajo vsi ti oddati tudi veljavno izpolnjene glasovnice. Čeprav je 98,33 odstotka udeležencev glasovanja podprlo vladno stališče, ki zavrača »prisilno« solidarnostno razmestitev pribežnikov po vseh članicah Evropske unije, je nedeljsko glasovanje propadlo že zato, ker je bila volilna udeležba le 43,8-odstotna. A če od tega odštejemo še glasove vseh tistih, ki so nenamerno ali nalašč in kakor dokazujejo fotografije na družabnih omrežjih, včasih zelo ustvarjalno »pokvarili« glasovalne lističe, je bilo na koncu veljavnih le 39,93 odstotka glasov vseh madžarskih volivcev. Med kampanjo so namreč nekateri opozicionalci pozivali k bojkotu glasovanja, nekatere nevladne organizacije pa so ljudi spodbujale, naj se ga udeležijo, a oddajo neveljavne glasovnice; na koncu je bilo 6,3 odstotka vseh oddanih glasovnic neveljavnih.
Orbán: Referendum bo močno orožje v Bruslju
»Bruselj ali Budimpešta, to je bilo vprašanje, in odločili smo se, da pravica, sprejeti odločitev, pripada izključno Budimpešti ... Podali smo se na pot, ki bo dolga, čakajo nas hude bitke in težavna soočenja,« je sinoči povedal Orbán.
Kot poroča spletni portal Budapest Beacon, predsednik vlade med govorom na sedežu stranke Fidesz dejstva, da je bila udeležba prenizka, da bi bil referendum veljaven, ni omenjal. Dejal je le, da je presegel rezultate izpred 13 let, ko so Madžari odločali o članstvu v EU, prav tako je bila udeležba za 15 odstotkov višja kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Referendum bo tako, po njegovih besedah, vseeno močno orožje v Bruslju. Na izjavo za javnost novinarji niso bili vabljeni, udeležiti so se je smeli le snemalci.
Naslednja koraka, ki naj bi sledila približno 98 odstotni podpori vladnemu NE begunskim kvotam, je po napovedih predsednika vlade: parlamentu predložiti spremembo ustave, saj mora o javnih odločitvah odločati volja ljudstva; ter doseči, da bo referendumski rezultat obveljal v Bruslju.
Desna opozicija: Orbánov avtogol
Nad izidom in dejstvom, da je po neuradnih podatkih vlada za predvolilno kampanjo namenila okoli 40 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, pa je manj navdušena opozicija, ki je premiera že pozvala k odstopu.
Volivci v nedeljo niso poslali signala v Bruselj, temveč predsedniku vlade, je povedal Gábor Vona, predsednik opozicijske parlamentarne desničarske stranke Jobbik, ki sicer podpira protipribežniško vladno politiko. Izid referenduma je po njegovih besedah Orbánov »osebni poraz«. »V tekmi štejejo zadetki, v tej pa je kljub zelo veliki prednosti, ki sta jo imela premier in njegova stranka Fidesz, Orbánu uspelo dati avtogol,« je dodal predsednik stranke, ki je po mnenju analitikov še bolj desna od vladajočega Fidesza. Zato je Vona pozval Orbána k odstopu, čeprav je sam prepričan, da ta tega ne bo hotel storiti. »V pravnem smislu je še vedno predsednik madžarske vlade, a zdi se, da v političnem smislu to ni več,« je še povedal opozicijski politik.
Leva opozicija: Draga javnomnenjska raziskava
Madžarska socialistična stranka (MSZP) pa je včerajšnje glasovanje označila za »izredno drago javnomnenjsko raziskavo«, a je po besedah njenega predsednika Gyula Molnárja referendum dokazal, da je »možno poraziti Fidezs in Orbána«. Pozval je k enotnosti madžarske demokratične opozicije, ki naj se na prihodnjih volitvah 2018 skupaj postavi po robu vladajoči stranki.
Odzvali so se tudi na evropski komisiji, od koder so sporočili, da so seznanjeni z referendumom, a da se bo morala z njegovim izidom ukvarjati uradna Budimpešta. »Spoštujemo demokratično voljo madžarskega ljudstva - tako tistih, ki so glasovali kot tudi tistih, ki niso. Menimo, da je na madžarski vladi, da se odloči, kaj bo naredila z izidom tega nacionalnega referenduma,« je po poročanju STA povedal predstavnik komisije Margaritis Schinas.
Madžarsko je lani prečkalo več kot 400.000 beguncev in migrantov. Po podatkih Eurostata je v drugi četrtini letošnjega leta za azil zaprosilo okoli 14.900 ljudi. V lanskem in prvih dveh četrtinah letošnjega leta so pozitivno razrešili 765 prošenj za azil.
