Orbán: Za nas je begunska kriza rešena

Ograja dobro deluje, saj je po zaprtju meja s Srbijo in Hrvaško prišlo v državo le malo beguncev, je konec prejšnjega­ tedna povedal šef kabineta madžarske vlade János Lázár. Ostri protipriseljenski ukrepi, ki so v EU najprej izzvali glasno ogorčenje, zdaj pa jih tiho posnemajo, so doma okrepili­ priljubljenost madžarskega­ premiera Viktorja Orbána in njegove vladajoče stranke Fidesz.

Po zadnjih javnomnenjskih razi­skavah bi Fidesz, ki se mu je priljubljenost od lanskih volitev do junija letos zmanjšala za skoraj polovico, izgubil le malo sedanjih sedežev v parlamentu, če bi bile volitve danes. Za vladajočo stranko bi glasovala večina v vseh starostnih skupinah, razen mlajših od 30 let, ki bi po večinoma volili za še bolj radikalno desničarsko stranko Jobbik. Tej je priljubljenost do začetka krize s prebežniki strmo naraščala, toda Orbánu je z ostrimi ukrepi uspelo v zadnjih mesecih obrniti trende ljudskih simpatij.

V drugem časovnem pasu

Madžarski voditelj je prejšnji teden spet opozoril, da je Evropo zajela »množična invazija«, a se ta še ni povsem zavedla, kakšne izzive to prinaša kulturi, načinu obnašanja in življenju na stari celini. A Madžarska je po njegovem zdaj v drugem »časovnem pasu«, saj se ji je uspelo ograditi od »invazije«. Tudi šef njegovega kabineta Lázár je pohvalil učinkovitost ograj in napovedal, da jih bodo postavili tudi na meji z Romunijo, če bi se val prebežnikov preusmeril čez to državo. To je po njegovem »resna grožnja«.

Za Madžarsko je begunska kriza rešena, je že nekajkrat povedal Orbán. V njegovo državo ne more priti noben begunec, je dejal pred kratkim na shodu katoliških intelektualcev: ne zaradi ograje, temveč zato, ker življenja prosilcev za azil, ko enkrat vstopijo v Turčijo, ki je varna država, niso več ogrožena, zato jih, ko se odpravijo naprej, Madžarska ni več dolžna sprejeti. »Vsaka država bi morala sama rešiti problem, tako kot ga je Madžarska,« je dejal Orbán. Znova je obtožil države, ki »nekorektno vabijo ljudi k sebi, potem pa jih hočejo porazdeliti po drugih državah«. Toda še hujši so po njegovih besedah tisti bruseljski birokrati, ki si prizadevajo, da bi bil ta postopek stalen in avtomatičen. Nedopustno je, je zatrdil madžarski premier, da bi suverene države prisilili, naj sprejmejo ljudi, ki jih nočejo. »To je lahko liberalna, ni pa demokratična rešitev.« V takšno »politično korektnost« po njegovem sili staro celino »mreža aktivistov v ZDA in zahodni Evropi, med katerimi je tudi György Soros, ki pooseblja tiste, ki delajo vse, da bi oslabili nacionalne države, in podpirajo vse, kar spreminja običajen evropski življenjski slog«. »Izdaja« se dogaja v Evropi, je poudaril Orbán, izdajalci pa so levičarji, ki se borijo proti prevladi nacionalnih držav in krščanstva.

»Kdo je dal pravico evropskim voditeljem, da ne le dovolijo, ampak celo sami prevažajo na stotine tisočev tistih, ki sta jim tuji evropska kultura in celina,« je v govoru konec prejšnjega meseca vprašal madžarski premier. Na koncu je navedel besede enega od »očetov« Evropske unije, francoskega premiera Roberta Schumana, da bo Evropa bodisi krščanska bodisi je ne bo več.

V Budimpešti imajo v vladajočih krogih občutek, da se v Bruslju do Madžarske obnašajo licemerno. Uniji očitajo uporabo dvojnih standardov, saj je na primer dovolj blago ocenila odziv oblasti na val prebežnikov v Bolgariji, kjer so dejansko streljali nanje, medtem ko se je ostro odzvala na »zgolj« vodne topove in solzivec, ki jih je na meji uporabila madžarska policija. »Madžarski« evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Tibor Navracsics je zavrnil takšne očitke. Po njegovem bi bil odziv Bruslja mehkejši, če Budimpešta ne bi imela tako ostrega in negativnega odnosa do Unije. »Zdi se, kakor da se vlada sama opredeljuje nasprotno od EU,« je za spletišče Magyar Nemzet povedal nekdanji pravosodni minister in pred odhodom v Bruselj septembra 2014 tudi štiri mesece zunanji minister v Orbánovi vladi. »Največji problem evropske komisije z madžarsko vlado je, da se je ta pripravljena pogovarjati s predstavniki komisije šele, ko so že težave,« je povedal za novičarski portal ­Mandiner.

Navracsics je potožil, da je kot proevropski politik osamljen v Orbánovi stranki Fi­desz. Ni zagovornik ostre protipriseljenske politike svojega nekdanjega šefa. Sicer razume strah v vzhodni Evropi, ki ni vajena emigrantov, toda tisti, ki so odločno proti vsakemu pribežniku, in tisti, ki bi brez pomislekov sprejeli vse, bi po njegovem morali najti kompromis. Navracsics tudi oporeka Orbánovemu protipriseljenskemu argumentu, da Madžarska ni bila nikoli multikulturna država. »Seveda je to odvisno od tega, kako opredelite multikulturalizem,« je dejal Navracsics, preden se je pohvalil s švabskimi predniki po materini strani, očetovimi hrvaškimi koreninami in domnevnim judovskim poreklom.