Tiskane izdaje
Zagreb - Protokol je znan, vendar nihče ne ve, kako se bo razpletlo dogajanje današnjega prve seje osmega sklica hrvaškega sabora. Parlamentarne večine (vsaj za zdaj) še nima nihče, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa je napovedala, da bo nadaljevala pogovore s političnimi strankami o sestavi nove vlade v ponedeljek, 7. decembra.
Ugibanj je veliko, eno osrednjih pa je, zakaj je predsednica Kolinda Grabar Kitarović danes sploh sklicala prvo sejo sabora, skoraj v isti sapi pa dala vedeti, da se bodo pogovori s političnimi strankami o sestavi nove vlade (in parlamentarne večine) pri njej (v uradu na Pantovčaku) nadaljevali prihodnji ponedeljek, se pravi štiri dni po seji sabora.
Ali držijo ugibanja, da bi stranka Most neodvisnih list, ki s svojimi mandati drži v rokah ključ za sestavo vlade in oblikovanje parlamentarne večine, utegnila dati podporo HDZ že na današnji seji sabora in s tem še pred ponedeljkovimi konzultacijami napovedati koalicijo HDZ-Most-»in še kdo«, bo razvidno danes na seji.
»Razkol v Mostu«, »Napeto v Mostu«, »HDZ in SDP se z Mostom strinjata v 99 odstotkih«, »Podpora SDP ali HDZ bi bila prevara volivcev« ... Takih in podobnih naslovov, ki so svojevrsten neposreden pritisk na stranko Most in njene člane, je bilo v zadnjem času v hrvaških medijih veliko. Sestanki so se vrstili, polresnice in očitki, ki so leteli sem ter tja po hrvaškem političnem prizorišču v teh dneh velike politične trgovine, pa so vnesli še več napetosti in občutka dramatičnosti. »Vse skupaj je logično, saj je razbiti Most lahek plen jastrebov iz velikih strank,« menijo hrvaški politični analitiki.
Nemoralne ponudbe
Bilo je precej nemoralnih ponudb, ponudb kar tako, »ponudb, v katerih so se delili fotelji«, kot je dejal eden od predstavnikov Mosta, ena odmevnejših pa je bila, ko je dosedanji premier in predsednik SDP Zoran Milanović pozval predsednika stranke Most neodvisnih list Boža Petrova, naj prevzame odgovornost in sprejme položaj predsednika parlamenta. Milanović je Most tudi povabil v partnerski odnos z levosredinsko koalicijo Hrvaška raste, kar bi zagotovilo nadaljevanje njegovega premierskega mandata.
Če si Petrov ne želi biti predsednik sabora, bo levosredinska koalicija na prvi seji novega sklica hrvaškega parlamenta kot začasno rešitev predlagala svojega kandidata, je dodal Milanović. Petrov je Milanoviću odgovoril, da je njegova ponudba zgrešena.
Čedalje bolj je jasno, da bi vsaka izmed treh velikih strank (HDZ, SDP in Most) utegnila imeti svojega kandidata za predsednika sabora; nič manj pa bržkone ni jasno, da nihče med njimi ne bo dobil potrebne večine v 151-članskem osmem sklicu sabora, v katerem bodo poleg 59 hadezejevcev, 56 esdepejevcev in 19 članov Mosta sedeli še trije poslanci istrskega IDS, skupaj s partnerskima listama PGS in reške RI, po dva iz slavonske HDSSB in zagrebške Bandić Milan 365 ter aktivističnega Živega zidu in medžimursko-zagrebške Uspešne Hrvaške, ki sta osvojila po en sedež; na enega bo sedel aktivist Ivan Vilibor Sinčić, na drugega nekdanji minister za gospodarstvo in nekdanji podpredsednik hrvaške vlade, ki je zaradi povzročene prometne nesreče s smrtnima žrtvama odslužil zaporno kazen, Radimir Čačić.
Dialog kot predstava za javnost
Na političnem prizorišču še vedno odmeva pismo, ki ga je prvi mož Mosta Božo Petrov razposlal »svojim« poslancem, v njem pa zapisal, da je pričakoval pritiske, saj se doslej v hrvaški politiki še ni zgodilo, da bi »nekdo [mislil je na Most] povsem drugačen tako korenito vplival na vodenje hrvaške politike«. Ošvrknil je tudi vodilni stranki, tako SDP kot HDZ, o katerih je zapisal, da »se v hrvaški politični zgodovini še ni zgodilo, da bi se kdorkoli v dveh urah tako spreobrnil v programih, kot sta to naredili SDP in HDZ, ko sta postali največji zagovornici reform. Na žalost je večina ostala na ravni političnega dialoga kot predstavi za javnost. Za kulisami pa je potekala že zdavnaj diagnosticirana patologija hrvaške politike,« je zapisal Petrov.
Albanka, ki zastopa Slovence, h Karamarku?
Posebna, vendar nič manj nepomembna, zgodba je povezana z zastopniki manjšin. Zanje je v hrvaškem saboru »rezerviranih« osem sedežev (po trije za pripadnike Srbov), po eden za predstavnika italijanske in madžarske manjšine ter za predstavnika češke in slovaške manjšine ter po eden za predstavnika albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske nacionalne manjšine (Ermina Lekaj Prljaskaj), eden pa še za predstavnika avstrijske, bolgarske, nemške, poljske, romske, romunske, rusinske, ruske, turške, ukrajinske, vlaške in judovske nacionalne manjšine.
Pred nekaj dnevi je sedem »manjšincev«, brez zastopnice albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske nacionalne manjšine Ermine Lekaj Prljaskaj, podprlo Milanovićevo Hrvaško raste, le nekaj ur pred današnjo sejo pa je iz srbske stranke SDSS (ima tri saborske mandate) izstopil poslanec Mirko Rašković, ki naj bi namesto Milanoviću namenil svoj saborski glas Domoljubni koaliciji Tomislava Karamarka in HDZ. Vodstvo srbske stranke SDSS je izjavilo, da obstajajo resni sumi, da je primer Raškovićevega izstopa »organizirana kraja mandata SDSS«. Hrvaška policija je sporočila, da je že začela postopek.
