Zagreb – Medtem ko na Hrvaškem potekajo dnevi velike politične trgovine, ko največji politični igralci sestavljajo povolilno parlamentarno večino in vlado, se v senci dogovorov plete zgodba tudi na ustavnem sodišču. Njegovo delovanje bi utegnilo kmalu biti blokirano, institucija varuha hrvaške ustave pa bi obstajala le na papirju.
Hrvaško ustavno sodišče šteje 13 sodnikov in vse kaže, da jih bo od januarja 2016 štelo le 10. Enemu od njih, Ivanu Matiji, je namreč potekel mandat – tako kot še štirim drugim ustavnim sodnikom – v začetku decembra. Štirim je bil mandat podaljšan za pol leta, najkasneje do maja 2016, Matija pa je zaprosil za upokojitev. Najpozneje v začetku januarja bo njegov sedež na ustavnem sodišču prazen. Poleg njega bo v začetku januarja zapustil sodišče še sodnik Davor Krapac, ki mu je potekel mandat sredi letošnjega leta, vendar so mu ga za pol leta podaljšali, vmes pa sabor ni imenoval njegovega namestnika.
Že pred petimi leti sabor ni imenoval niti namestnice sodnice Nevenke Šerhorst, tako da je njen sedež nezaseden že pol desetletja. Več kot očitno je, da bo po januarskem odhodu dveh ustavnih sodnikov in že pol desetletja praznem sedežu, ki ga je zapustila Nevenka Šerhorst, ustavno sodišče delovalo le z 10 sodniki.
Dva sklica sabora
Da je kaj takega mogoče pričakovati, je bilo razvidno že sredi leta, ko so saborski poslanci odločali o novih ustavnih sodnikih za izpraznjena sedeža dveh sodnikov. Noben predlog ni dobil zadostne dvotretjinske večine. Hrvaška se je znašla v ustavnem precepu. Sabor še ni ustanovljen oziroma konstituiran, država je še brez vlade, kar pomeni, da ni mogoče začeti postopkov imenovanja novih ustavnih sodnikov.
Številni analitiki opozarjajo na še eno skrb vzbujajoče dejstvo. V zadnjih petih letih kar dva sklica sabora nista bila sposobna imenovati novih sodnikov. Vse to je, po prepričanju nekaterih, posledica odločitve, stare pet let, ko je bilo v hrvaško ustavo zapisano določilo, da je za potrditev ustavnega sodnika potreben dvotretjinski dvig rok v saboru in ne več, kot je bilo do takrat, »kvalificirana večina«.
Zdaj, pet let po ustavnih spremembah, se je Hrvaška znašla pred zapletenim ustavnim položajem. Država je brez sabora, brez vlade (razen tehnične, ki opravlja sprotne posle), najvišja sodna instanca v državi z vse manj sodniki, ustavna kriza pa je čedalje bolj mogoča.
Nepozabljeni aferi
Pred petimi leti se je znašlo v središču pozornosti kar celotno ustavno sodišče. Takrat je razburila javnost odločitev o popolni prenovi zgradbe sodišča, vrednost del pa je znašala več milijonov evrov. Poleg tega so ustavni sodniki objavili javni razpis, s katerim so poskusili dobiti 685.000 evrov vredno luksuzno pohištvo. Sodišče je takrat označilo očitke za zlonamerne, a pomisleki v javnosti so ostali.