Tiskane izdaje
Zagreb – Podpis vseh udeležencev pod sklepno izjavo izrednega sestanka procesa Brdo-Brijoni je bila pika na i zagrebškega srečanja, katerega osrednje tema pogovora so bile varnost, begunska problematika in prihodnost Zahodnega Balkana.
»Vrata v Nato so odprta vsem državam tega območja,« je dejal ameriški podpredsednik Joseph Biden ob koncu srečanja. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk pa je dodal, da je »prihodnost držav Zahodnega Balkana v EU«. Prav navzočnost in izjave ameriškega podpredsednika Bidena in predsednika evropskega sveta Tuska sta bila tudi prepričljivo sporočilo, da se tako ZDA kot EU očitno vračata na območje Zahodnega Balkana.
»Evropska unija in ZDA sta izrazili odločno predanost izboljšanju in podpori evropskih in evroatlantskih integracij članic pobude procesa Brdo-Brijoni,« so tudi zapisali in podpisali (dokumenta se je že prijel vzdevek transatlanska izjava) predsedniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije, Kosova, vsi trije člani predsedstva Bosne in Hercegovine ter ameriški podpredsednik Joseph Biden in predsednik evropskega sveta Donald Tusk.
Ne le nedavni teroristični napadi v Parizu, ampak teroristični napadi po vsem svetu: od Ankare, Bejruta in Bamaka pa tudi dejstvo, da se je občutek ogroženosti močno povečal, so bili tudi obveza, da se navzoči na zagrebški izredni konferenci zavzamejo za stabilnosti, mir in varnosti v tem delu Evrope. Zato so tudi pozvali k skupnemu spopadanju z vzroki za ekstremizem in terorizem. Dogovorili so se za reden dialog na operativni ravni med ZDA, EU in državami Zahodnega Balkana (nekateri so začeli uporabljati za to območje naziv Jugovzhodna Evropa), ki da je nujen za boj proti globalnim varnostnim grožnjam. Zanimivo pa je, da je bilo v nekaj neformalnih pogovorih z udeleženci zagrebškega izrednega vrha mogoče slišati, da je bila prav varnost tema, ki do zdaj ni bila v formalnem ospredju dosedanjih srečanj regionalne pobude. Vzrok? Velike razlike v pogledih. Ne glede na to, pa so si bili v Zagrebu edini, da je treba »odprta dvostranska in regionalna vprašanja reševati konstruktivno in skladno z mednarodnim pravom in njegovimi načeli«, kar so tudi zapisali v omenjeni zaključni izjavi.
Razumljivo pa je, da se zagrebški vrh ni mogel izogniti razpravi o migrantski krizi, ki je s balkansko migrantsko potjo še posebno zajela in zaznamovala območje. Udeleženci so si bili edini, da gre za »nepredstavljivo grožnjo tako iz humanitarnega kot tudi iz varnostnega vidika«, zato je dialog z iskanjem odgovorov na vprašanja, kako zmanjšati število migrantov in zaščititi zunanje meje EU, več kot potreben.
Zagreb, Biden in Tito
Začelo se je že zjutraj. Vsepovsod policisti, za promet zaprto središče Zagreba in vse poti od letališča do Pantovčaka, urada hrvaške predsednice, kjer je bil sklican izredni vrh pobude procesa Brdo-Brijoni. Procesa, ki je nastal pred pol desetletja na pobudo Slovenije in Hrvaške, namenjen pa je krepitvi odnosov med državami Zahodnega Balkana.
Kmalu bo minilo šest let od zamisli, ki je nastala v Kranjski Gori na neformalnem srečanju predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranske Kosor. Sledila so srečanja z različnimi udeleženci, med gosti pa sta bila tudi že francoski predsednik François Hollande (pred dvema letoma v Brdu na Kranju) in nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je udeležila lanskega srečanja v Dubrovniku.
Danes pa se je zgodila izjema. Srečanje je bilo namreč že drugo letos pa tudi, ker so udeleženci − v Zagreb so poleg gostiteljev hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović in slovenskega predsednika Pahorja prišli še: Joe Biden, podpredsednik ZDA, Donald Tusk, predsednik evropskega sveta, člani predsedstva BiH, Bakir Izetbegović, Mladen Ivanić, Dragan Čović, predsedniki Albanije Bujar Nishani, Srbije Tomislav Nikolić, Kosova Atifete Jahjaga, Makedonije Gjorge Ivanov, Avstrije Heinz Fischer), Črne gore Filip Vujanović − veliko časa in besed namenili varnosti, temi, ki do zdaj še ni bila formalno tema srečanj.
Ameriški podpredsednik Joseph Biden je bil gotovo zvezda zagrebške konference. V svojem nagovoru ob koncu srečanja je dejal, da je že bil v Zagrebu, in to še takrat, ko se je ob obisku v Zagrebu sestal še z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom.
Izjemni varnostni ukrepi
Svoj tokratni obisk v Zagrebu pa je začel zgodaj zjutraj, in sicer s srečanjem s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Pohvalil ga je za prizadevanja, da proces poteka, da je sploh dal pobudo za ta proces pa tudi da je zelo pomembno, »da se v eni sobi sestajajo vsi predsedniki držav Zahodnega Balkana, kar je velik, velik dosežek«.
Na zagrebški konferenci kakšnega odmevnega dogodka, razen močnih političnih sporočil, ni bilo. Razen skoraj neverjetnih varnostnih ukrepov − menda je dogodek varovalo približno 5000 hrvaških policistov, poleg njih pa še nekaj deset ameriških varnostnikov, v spremstvu ameriškega podpredsednika pa je bilo kar 28 uradnih vozil − posebnosti ni bilo. Razen velike jeze približno 120 novinarjev, ki so jih prireditelji stisnili v prostor pomožne restavracije na Pantovčaku in ki je namenjen le za približno 50 ali 60 ljudi. Ameriški varnostniki so splet izklapljali in vklapljali po mili volji, zato je bil za novinarje dostop do njega skoraj onemogočen.
