Volilni uspeh Tatjane Rojc je prinesel olajšanje za slovensko manjšino v Italiji, ki se je bala, da bi lahko zaradi izrazito slabih volilnih obetov Demokratske stranke (DS) prvič v več desetletjih ostala brez predstavnika v Rimu. Bojazni so se le deloma uresničile: DS je v nedeljo zabeležila resnično slab rezultat, a ta ni bil usoden za kandidaturo literarne teoretičarke, ki bo v italijanskem parlamentu zamenjala dosedanjo predstavnico manjšine Tamaro Blažina.
Novoizvoljena senatorka, ki je bila uvrščena na drugo mesto strankine proporcionalne liste za volitve v zgornji dom, je v pogovoru za Delo povedala, da jo za izvolitev ni skrbelo, saj je vedela, da bo nosilec liste, novinar Tommaso Cerno, skoraj zagotovo izvoljen v enomandatnem okrožju v Milanu, kjer je prav tako kandidiral. Cernova zmaga v Milanu je pot v senat odprla tudi predstavnici slovenske manjšine, natanko tako kot so to predvideli predstavniki slovenske komponente v Demokratski stranki.
Nestrankarska kandidatka
Tatjana Rojc se je v volilno tekmo podala kot nestrankarska kandidatka s podporo leve sredine, položaj senatorja bo njena prva resna politična preizkušnja. Če največja levosredinska stranka ne bo pristala v vladni koaliciji, bo prihodnji mandat preživela v opoziciji. »Moja izvolitev je precej grenko obarvana z debaklom, ki ga je doživela leva sredina. Ta je volitve končala tretjem mestu, DS se bo mogla globoko zamisliti nad svojo usodo in idejami ter svojo politiko na novo postaviti na noge,« je strnila svoje vtise po naporni volilni kampanji.
Tudi če pristane v opoziciji, Tatjana Rojc verjame, da lahko ustrezno zagovarja interese slovenske manjšine. »Zahvaljujoč Tamari Blažina in njenemu delu v zadnjih dveh mandatih smo za nadaljnjih nekaj let sistemsko uredili najbolj pereče probleme slovenske narodne skupnosti v Italiji. Mislim, da bomo lahko dobro delali, tudi ker Italija računa na mednarodno sodelovanje navkljub predvolilnemu odnosu nekaterih političnih sil.« Tatjana Rojc je prepričana, da ima manjšina v parlamentu tudi kar nekaj zaveznikov, ki bodo zagotovo zagovarjali njena stališča. Računa tudi na podporo Slovenije.
Ena od obljub, ki jo je dala med volilno kampanjo, se je nanašala na ureditev vprašanja zastopanosti slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu, ki je bila tudi letos odvisna od največje italijanske levosredinske stranke. Če bi Slovenci v Italiji želeli biti v enakem položaju kot Italijani v Sloveniji, bi to zahtevalo spremembo italijanske ustave, je pojasnila Rojčeva. To vidi kot »zelo težavno« nalogo.
»Po drugi strani moramo predvsem Slovenci v Italiji med sabo razčistiti, kaj si pravzaprav želimo. Odločiti se moramo, ali bi bilo vprašanje bolje urediti z zastopstvom v parlamentu, kot je to urejeno v Sloveniji, ali pa z zastopstvom neposredno pri vladi, kot imajo to urejeno nekatere druge države. O teh stvareh bo treba poglobljeno razmisliti s pomočjo strokovnjakov, tu ne gre zgolj za politično, ampak predvsem pravno vprašanje,« je prepričana Tatjana Rojc.
Složnost slovenske manjšine
Vsaj del zaslug za njeno izvolitev gre pripisati tudi složnosti slovenske manjšine v Italiji, ki se je kljub nekaterim različnim pogledom uspela poenotiti za neodvisno kandidatko. Njeno kandidaturo za senat so podprli v zbirni stranki Slovenska skupnost in v obeh krovnih organizacijah - Svetu slovenskih organizacij (SSO) ter Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ). V vseh so včeraj izrazili zadovoljstvo nad njeno izvolitvijo. »V SKGZ smo izredno veseli njenega uspeha, prepričani smo, da bo znala na svojstven način zagotavljati interese naše skupnosti,« se je na njeno izvolitev odzval njihov predsednik Rudi Pavšič.
»Ker je verjetno edina senatorka leve sredine v naši deželi, bo imela precej odgovornost tudi za vse Italijane, ki so svoj glas zaupali levi sredini.« Poleg tega bo opravljala tudi vlogo povezovalca s Slovenijo, je prepričan Pavšič. »Njeno delo bo zagotovo intenzivno.« V stranki Slovenska skupnost so izvolitev Tatjane Rojc opisali kot »svetel utrinek« v sicer poraznih volitvah za italijansko levo sredino.