Predsednica z najnižjo podporo

Andrej Plenković št. 1 po priljubljenosti, zaupanje v Grabar – Kitarovićevo pada že pol leta zapored.

Objavljeno
08. november 2016 20.06
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Zagreb – HDZ v zadnjem letu še ni imela tako visoke podpore, leva SDP pa ne tako nizke. Zaupanje v predsednico Kolindo Grabar – Kitarović upada, kažejo podatki najnovejše hrvaške javnomnenjske raziskave.

Premier Andrej Plenković ostaja na vrhu lestvice zaupanja vrednih domačih politikov. Prav tako stranka, ki jo vodi. HDZ v zadnjem letu še ni imela tako visoke podpore.

Analitiki so si enotni, da je eden osrednjih vzrokov za tolikšno zaupanje v Plenkovića tudi v tem, da še ni potegnil poteze, ki bi zmotila državljane, zaradi česar lahko naprej uživa v senci dveh uspehov; zmage na strankarskih volitvah in zmage na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah. Za povrhu tudi spretno prepleta potrebo po zagovarjanju nacionalnih interesov (razčiščevanje odnosov med hrvaško Ino in madžarskim naftnim koncernom Mol ter začetek posvetovanja z državami članicami EU in evropsko komisijo o zaščiti interesov v Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu), na drugi strani pa ostaja všečen državljanom. A poraja se vprašanje, kako dolgo še. Oblast pripravlja namreč korenite, za marsikoga boleče reforme. Odprto vprašanje je tudi, kako se bodo volivci odzvali na pobudo HDZ, ki v Zagrebu znova zahteva preimenovanje Trga maršala Tita v Gledališki trg; to bodo uradno zahtevali na novembrski seji mestne skupščine.

SDP izgublja zaupanje

Na drugi strani je levosredinska SDP. V zadnjem letu ji vprašani v javnomnenjski raziskavi CRO Demoskop še niso namenili tako nizke podpore. Stranka vseeno ostaja druga najmočnejša v državi; šest odstotnih točk za HDZ in krepkih petnajst pred tretjeuvrščeno stranko Most neodvisnih list. Po napovedi Zorana Milanovića, da se več ne namerava potegovati za vodilni položaj v stranki, po razpisu strankarskih volitev za 19. november (prvi krog) in prerivanjih med kandidati, ki bi radi postali številka 1 na zagrebškem Iblerjevem trgu, sedežu stranke, se je socialdemokratska partija znašla v praznem prostoru. Kampanja je v končnici, osem favoritov se poteguje za položaj. Zoran Milanović, donedavni šef, se je iz stranke povsem umaknil, ni ga niti na seje sabora, kamor je bil izvoljen kot poslanec stranke. V najnovejši raziskavi pa še kar zaseda visoko četrto mesto po priljubljenosti, resda s skromnimi šestimi odstotki podpore, a vseeno.

Osem kandidatov se poteguje za šefa SDP, osrednji favoriti so zdajšnji šef zagrebške SDP Davor Bernardić, nekdanji pravosodni minister Orsat Miljenić in nekdanji notranji minister Ranko Ostojić. Razmere v stranki niso rožnate, je že pred časom za Delo dejala nekdanja članica stranke Aleksandra Kolarić, ki jo je Milanović zaradi »predolgega jezika« vrgel iz stranke. Stranka se je znašla na razpotju, po desetih letih bo dobila novega predsednika. Odprto je vprašanje, ali bo to pomenilo tudi začetek oblikovanja novega SDP in začetek pridobivanja zaupanja državljanov.

In predsednica?

Ko je v začetku lanskega leta, ko je Kolinda Grabar - Kitarović prevzemala predsedniški položaj, profesor zagrebške fakultete za politične vede Dejan Jović (z njim so se strinjali tudi analitiki z »druge« strani) – dejal, da je prepričan, da bo predsednica v naslednjem letu najmočnejša politična oseba, je bilo nekaj časa res tako. Podpore ji ni manjkalo. Vendar ji je kmalu začela upadati. Najnovejša raziskava je pokazala, da jo podpira le še 11,7 odstotka vprašanih. Tako nizke podpore še ni bila deležna. Za primerjavo zapišimo, da jo je lani ob takem času podpirala skoraj tretjina državljanov, podpora ji zdaj upada že šest mescev zapored.

Kje iskati vzroke za padec, kakršnega ni doslej zabeležil noben hrvaški predsednik? Najbrž je »kriv« Plenković, ki je predsednico odgnal s prestola priljubljenosti predvsem s svojim političnim nastopom, ki je v precejšnji meri drugačen od večine tistega, kar je bilo doslej videno na prizorišču. Morda je kriva tudi sama, ker se je uprla vsem, ki so si zaželeli vnovičnega poveličevanja NDH, kar ni pogodu desnousmerjenim volivcem?

Ko je v prejšnji anketi malo več kot 18 odstotkov anketiranih na vprašanje, komu med politiki najbolj zaupajo, odgovorilo, da si njihovega zaupanja ne zasluži nihče – »Nihče« je dobil le štiri odstotke manj kot optimizem vzbujajoči Plenković in celo štiri odstotne točke več kot predsednica Kolinda Grabar – Kitarović – je bilo to majhno presenečenje. Zdaj se je »Nihče« spet vrinil med Plenkovića in predsednico. Razlika je le, da se je razmerje med Plenkovićem in »Nihčejem« povečalo, med slednjim in predsednico pa sta le še dve odstotni točki.