Tiskane izdaje
Plenković je namreč zahteval podporo vlade nestrankarskemu ministru za finance Zdravku Mariću. Temu so nasprotovali ministri za notranje zadeve, pravosodje ter gradbeništvo in energetiko, Vlaho Orepić, Ante Šprlje in Slaven Dobrović. Po glasovanju je Plenković sredi vladne seje nepričakovano naložil tajnici vlade, naj pripravi dokumente za njihovo razrešitev.
Vlada je sicer podprla Marića, potem ko je SDP prejšnji teden sprožila postopek za glasovanje o nezaupnici finančnemu ministru zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov pri vladnih potezah glede reševanje usode koncerna Agrokor in morebitne Marićeve odgovornosti pri spornih poročilih o poslovanju živilske družbe v času, ko je bil njen direktor za strategijo in kapitalski trg.
Plenković je zavrnil vse očitke opozicije in izpostavil, da je bil Marić eden od 25 direktorjev v Agrokorju in da ni bil lastnik niti pristojen za domnevno sporna finančna poročila. Odločitev hrvaškega premierja bo zagotovo vplivala na odnose v vladi s stranko Most, ki je s svojimi potezami prispevala k rušenju prejšnje vlade HDZ in Mosta. Predsednik hrvaškega sabora in Mosta Božo Petrov je novinarjem v saboru dejal, da vlada ni več stabilna, a je odločitev o njeni usodi v Plenkovićevih rokah. Povedal je, da je premier in predsednik HDZ Plenković tisti, ki je začel rušiti vlado. »Most ne more in ne bo rušil vlade, a ministra Marića ne bomo podprli«, je dejal Petrov.
Na današnji izredni novinarski seji na sedežu vlade je pojasnil svojo odločitev o razrešitvi treh ministrov Mosta, ki niso želeli podpreti ministra za finance Zdravka Marića v postopku napovedane razprava o njegovi nezaupnici v hrvaškem saboru. Ministri, ki niso solidarni z drugimi člani vlade, ne morejo biti za mizo v Banskih dvorih, je dejal Plenković.
Prepričan je, da bo njegova vlada imela podporo saborske večine in da bo nadaljevala delo. Ni želel razkriti, s katerimi parlamentarnimi strankami in poslanci bo nadomestil 12 poslancev Mosta, a je spomnil, da je po izrednih parlamentarnih volitvah lanske jeseni njegova vlada imela občutno večjo podporo, kot je bilo potrebnih 76 glasov za navadno večino.
HDZ ima 61 poslancev v saboru, desnosredinsko vlado je lani podprlo tudi osem poslancev nacionalnih manjšin in osem poslancev treh manjših parlamentarnih strank. Predsednik največje opozicijske stranka SDP Davor Bernardić je danes pozval Plenkovića, naj dokaže, da ima večinsko podporo v parlamentu, ali pa bodo šli na izredne parlamentarne volitve. Povedal je, da levosredinske stranke ne bodo del nove parlamentarne večine. SDP je pripravljena znova prevzeti odgovornost za državo, potem ko so »dvakrat reševali Hrvaško« po vladavini HDZ.
Nezaupnica ministru
Oglasila se je tudi predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in potrdila, da sta se po telefonu slišala s Plenkovićem. Ta ji je »trdno zagotovil, da je delovanje vlade nedvomno stabilno«.
Na Hrvaškem bodo 21. maja lokalne volitve, po Plenkovićevih potezah pa niso izključene niti še ene predčasne parlamentarne volitve, potem ko so državljani bili na izrednih volitvah septembra lani. Plenkovićevo vlado so potrdili v saboru sredi oktobra lani, potem ko so v saboru junija lani odstavili bivšega premierja Tihomirja Oreškovića, kar je pomenilo tudi padec prve vlade HDZ in Mosta, ki je bila oblikovana januarja 2016 po rednih parlamentarnih volitvah novembra 2015.
Mogoče je, da bodo na Hrvaškem imeli tudi tretje parlamentarne volitve v manj kot dveh letih. Zaradi volilnih postopkov predčasnih parlamentarnih volitev na Hrvaškem ni možno pričakovati pred koncem poletja, tudi če bi aktualna vlada padla v naslednjih nekaj dneh.
