Hrvaški sabor ni konstituiran, seja prekinjena

Sejo so prekinili, ker poslancem ni uspelo izbrati novega predsednika sabora.

Objavljeno
03. december 2015 12.03
reut*EU-CROATIA
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Zagreb − Politična kriza na Hrvaškem se poglablja. Poslanec Mosta Robert Podolnjak, ki ga je levosredinska koalicija Hrvaška raste predlagala za predsednika sabora, je namreč kandidaturo na današnji ustanovni seji sabora zavrnil, saj desna Domoljubna koalicija njegove kandidature ni hotela podpreti. Ker poslancem ni uspelo izbrati novega predsednika sabora, je predsednik sabora iz prejšnjega sklica Josip Leko sejo prekinil. Kot je dejal, se bo seja nadaljevala, ko bo oblikovana večina, ki bo lahko izvolila novega predsednika parlamenta.

Podoljnjak, ki je bil edini kandidat za novega predsednika sabora, je v pogovoru za hrvaško televizijo HRT nemudoma po odstopu od kandidature dejal, da bo odgovornost sprejel le, če bo rezultat konsenza med vodilnima strankama na Hrvaškem − SDP in HDZ. »Mislim, da je preglasovanje trenutno najslabša politična možnost,« je dodal. Iz Mosta so pozneje sporočili, da bodo nadaljevali pogajanja s strankama HDZ in SDP o oblikovanju saborske večine in mandatarju nove vlade.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v prvem odzivu na propadlo sejo poslance pozvala k odgovornemu ravnanju, poroča Jutarnji list. Spomnila je, da bo pogovore s političnimi strankami o sestavi nove vlade nadaljevala v ponedeljek, 7. decembra. V uradu predsednice so za konec meseca napovedali tudi morebitni tretji krog posvetov o oblikovanju vlade, če v ponedeljek še ne bo jasno, ali ima kateri od kandidatov za premierja podporo absolutne večine v saboru, kot to določa ustava.

Na današnji seji je bilo sicer navzočih vseh 151 poslancev, ki so bili izvoljeni na parlamentarnih volitvah na začetku novembra. Da bi bil sabor konstituiran, bi morali poslanci z več kot polovico glasov izbrati novega predsednika, piše STA.

V nobeni od političnih strank na Hrvaškem, ki so na novembrskih volitvah zbrale največ glasov, niso naklonjeni vnovičnim volitvam. Prepričani so, da bodo na koncu le dosegli sporazum.

Roki za morebitne nove parlamentarne volitve bodo sicer začeli teči potem, ko bo predsednica določila mandatarja za sestavo vlade, piše STA. Če mu v 120 dneh vlade ne bo uspelo sestaviti, lahko predsednica določi novega mandatarja. Če tudi ta ne bo uspešen, lahko predsednica imenuje začasno nestrankarsko vlado in istočasno razpiše predčasne parlamentarne volitve.