Tiskane izdaje
Ko gre za vprašanje vračanja denarja varčevalcem Ljubljanske banke, je predvsem treba spoštovati pravnomočno odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, je dejala Pusićeva.
»Sodba je jasna - ljudem je treba vrniti prihranke. Sodba se neposredno nanaša na t.i. neprenesene prihranke, posredno pa tudi na prenesene prihranke oz. tisti del, ki so ga naši (hrvaški) državljani prenesli na državo in ga je ta v obrokih že v 90. letih tudi izplačala,« je izjavila.
Kot je spomnila, so preneseni prihranki del memoranduma o soglasju, ki sta ga marca lani v Mokricah podpisali Hrvaška in Slovenija.
»Mi smo še naprej odprti, da bi skupaj zahtevali ustavitev sodnih postopkov in se poskušali dogovoriti, tako da bo sprejemljivo tako za eno kot drugo stran, ne glede na to, kdo je bil odgovoren in kdo je nekoč davno storil napako v Sloveniji,« je dejala vodja hrvaške diplomacije. Spomnila je, da se slovenska stran s takim predlogom ne strinja.
Izpostavila je, da se postopki na hrvaških sodiščih nadaljujejo, medtem ko morata v primeru individualnih varčevalcev Ljubljanska banka in slovenska država v roku leta dni predstaviti način, kako bodo varčevalcem vrnili denar.
»Če tega ne bodo storili, grozi nevarnost, da bo sodišče vsakem varčevalcu določilo dodatnih 4000 evrov odškodnine. Stanje je, torej, precej jasno,« je še dejala Pusićeva.
V pogovoru za Jutarnji list je med drugim še izrazila pričakovanje, da bo Hrvaška do poletja 2015 povsem pripravljena na uvedbo schengenskega reda na svojih vzhodnih mejah. Takrat bodo zahtevali, naj predstavniki Evropske komisije ocenijo njeno pripravljenost.
