Tiskane izdaje
Z 82 glasovi za in petimi glasovi proti so poslanci izglasovali ustavne spremembe, ki so potrebne za ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine.
V soboto se je iztekel rok, do katerega bi morali na Kosovu spremeniti ustavo in tako omogočiti njegovo ustanovitev. Kaj se bo zgodilo sicer, Victoria Nuland, podsekretarka na ameriškem zunanjem ministrstvu, ki je kosovskim voditeljem julija posredovala ultimat, ni povedala.
Vlada je minuli petek že soglasno potrdila spremembe. Poslanci, ki so jih junija zavrnili, pa so o njih znova razpravljali danes.
Posebno sodišče naj bi bilo pristojno za vojne zločine, storjene med in po konfliktu na Kosovu v letih od 1998 do 2000. Zaradi bojazni, da bi lahko obtoženci vplivali na priče, bo sodišče, ki naj bi delovalo skladno s kosovsko zakonodajo, po nekaterih informacijah na Nizozemskem.
Na Kosovu mnogi nasprotujejo njegovi ustanovitvi. Po mnenju opozicije naj bi sodišče preiskovalo le pripadnike nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ne pa tudi srbskih zločinov na Kosovu. Thaçi je sicer že večkrat poudaril, da si želi njegovo ustanovitev, ker naj bi preiskava ovrgla govorice, da so vodilni člani OVK, med njimi tudi on sam, odgovorni za vojne zločine in predvsem za trgovino s človeškimi organi.
Prepričljivi indici
Premier Isa Mustafa je, kot je poročala agencija Reuters, minuli teden na zasedanju vlade poudaril, da bi glasovanje za spremembo ustave bilo za Kosovo dolgoročno zelo koristno. »Zavedati se moramo, da ne moremo graditi in razvijati Kosova, če nas bodo prijateljske države osamile.« Ustanovitev sodišča je pomembna tudi za Srbe na Kosovu in v matični državi, ob tem pa še za mednarodno skupnost, saj naj bi prav na tem sodišču odpečatili doslej zapečatene izsledke preiskave glavnega preiskovalca Eulexa Clinta Williamsona. Med predstavitvijo svojega poročila je konec julija lani v Bruslju izjavil, da »obstajajo zelo 'prepričljivi indici' o tem, da je bilo med vojno na Kosovu v letih 1998–1999 zaradi ilegalne trgovine z organi ubitih do deset ljudi. Trdnih dokazov o zločinih (še) ni, kar ne pomeni, da jih ne bo, zato se bo preiskava nadaljevala.« Williamson je lani poudaril, da je našel dokaze o sistematskih zločinih proti predstavnikom nacionalnih manjšin na Kosovu. Še posebej proti Srbom in Romom. Dejal je še, da so našli dovolj dokazov za obtožnico proti nekaterim nekdanjim visokim članom OVK in da so njihove ugotovitve v veliki meri skladne z ugotovitvami poročila Sveta Evrope. Napovedal je, da bo obtožnica izdana, ko bo vzpostavljen pravosodni mehanizem, na katerem bo lahko potekalo neodvisno, nepristransko, transparentno in varno sojenje.
Obsojen urolog Dervishi
Prva je na domnevno trgovanje s človeškimi organi na Kosovu opozorila nekdanja tožilka sodišča za območje nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte v knjigi Gospa tožilka, ki jo je napisala s Chuckom Sudeticem. Ker storilcev kot tožilka ni mogla preganjati, je o njih pisala v knjigi. Njeno delo je nadaljeval posebni preiskovalec Sveta Evrope Dick Marty, ki je širši javnosti postal znan, ko je razkril črne zapore na evropskih tleh. Kljub njegovim ugotovitvam, ki so potrdile navedbe Carle Del Ponte in s trgovino s človeškimi organi povezovale celo Hashima Thaçija, za ta zločin ni bil obsojen še nihče. Dick Marty in Clint Williamson sta ob tem pokazala s prstom na množično ustrahovanje prič. Ramush Haradinaj, na primer, je bil že dvakrat oproščen obtožb, da je zakrivil vojne zločine, a med procesom proti njemu je bilo ubitih 10 prič.
Zaradi nelegalnega presajanja človeških organov je bil leta 2013 obsojen urolog Lutfi Dervishi. Leta 2008 je prosil za dovoljenje za odprtje zasebne klinike v Prištini in tam med drugim začel presajati organe. Priprli so ga, ko so na prištinskem letališču zajeli mladega Turka, ki mu je za 15.000 dolarjev prodal ledvico. Kupil jo je premožni Izraelec, ki je zanjo plačal 90.000 dolarjev. Ime Luftija Dervishija se pojavlja tudi v poročilu Dicka Martyja.
