Referendum v Italiji: Ne se približuje s 55 odstotki

Ljubljana - Zadnja javnomnenjska raziskava pred prepovedjo objav pred referendumom 4. decembra je pokazala, da ustavni reformi nasprotuje 55 odstotkov vprašanih, 45 odstotkov spremembe podpira. Vsak deseti italijanski volivec je še vedno neodločen.

Javnomnenjske ankete so pomanjkljiv pokazatelj, dva tedna pred referendumom pa vse bolj nedvoumno nakazujejo poraz ustavne reforme, ki bi korenito spremenila nespremenljivi italijanski politični sistem. Nasprotniki imajo sedemodstotno oziroma osemodstotno oziroma desetodstotno prednost, kažejo najnovejše raziskave, ki jih je za rimsko Repubblico izvedel inštitut Demos&Pi, za torinsko Stampo Piepoli in za milanski Corriere della Sera Ipsos. Kakšnih 13 odstotkov volivcev še ne ve, kako bi se opredelili, med drugim zaradi zapletene vsebine referenduma, analitiki javnega mnenja pa menijo, da bodo neodločeni glasovali proti. Pomemben je tudi podatek, da vsak drugi volivec ne namerava na volitve.

V petek so bile objavljene zadnje javnomnenjske raziskave. Zakonodaja namreč prepoveduje objavo 15 dni pred volitvami ali referendumom. Med desetinami anket, objavljenih v zadnjem mesecu, so vse napovedale negativni izid, medtem ko je v zadnjem tednu podpora reformam dodatno skopnela. Volivci opozicijskih strank so ji čedalje manj naklonjeni, tako tisti stranke Naprej, Italija, kot Severne lige in Gibanja 5 zvezd. Analitiki ugotavljajo, da je odpor proti establišmentu, ki ga v Italiji predstavlja Matteo Renzi, še spodbodla presenetljiva zmaga Trumpa v ZDA. Prihajajoči referendum pomeni enega največjih izzivov za premiera, ki je na čelu rimske vlade dve leti in pol in je ves čas obljubljal reformo.

Predsednik vlade komentira, da je izid še vedno negotov. Znova je obljubil, da bo odstopil, če bo izgubil decembrski referendum, in da bo »razpadajoči sistem«, ki bi bil posledica referendumskega poraza, zapustil komu drugemu, češ da ga vladanje v tem primeru ne zanima več. »Če bodo državljani glasovali proti in hočejo ohraniti propadajoči sistem, ki ne deluje, potem z drugimi strankami ne bom skrbel za vmesno vlado,« je izjavil ministrski predsednik. »Tu sem zaradi sprememb, brez tega nimam nobene vloge ... Politične igrice bodo potekale brez mene.« Glede svojega odhoda oziroma obstanka v palači Chigi si je Renzi v zadnjem času nekajkrat premislil, zdaj se je vrnil k prvotnemu stališču.

Različne strategije prepričevanja italijanskih volivcev, vključno z razlagami o novi politični nestabilnosti v državi, se niso obnesle, ni videti, da bi aktualni predsednik vlade lahko prepričal. Zaveznikov primanjkuje tudi na levici, v Renzijevi Demokratski stranki, kjer nekateri v spremembah in zmanjšanju moči senata vidijo porušenje ravnotežja državnih institucij. Slab je tudi okvir glasovanja 4. decembra, težko si je predstavljati, da je kjerkoli v Evropi še mogoče zmagati na kakem referendumu. Premierova napoved zato kaže obrise morebitnega poreferendumskega scenarija – odstop bi tlakoval pot za nove volitve, predsednik republike Sergio Mattarella bi moral za vmesno obdobje izbrati tehnično vlado. Sicer pa je Renzi, ki močno koketira s populizmom in evroskepticizmom, tega je tudi v Italiji čedalje več, v zadnjih dneh iz svoje pisarne v uradni rezidenci odstranil evropsko zastavo. Videonagovor je imel pred vrsto italijanskih zastav. Mediji so poročali, da je zastavo EU umaknil po priporočilu ameriškega komunikacijskega stratega, tistega, ki je bil pred tem v Beli hiši svetovalec odhajajočega predsednika ZDA.

Skromna rast

Medtem ko je evropska komisija nezadovoljna s proračunom Italije, tako kot Slovenijo jo je uvrstila v najslabšo od treh skupin pri ocenjevanju proračunskih osnutkov držav članic, pa ima država skromno rast. Bruseljska komisija sicer napoveduje Italiji za prihodnje leto 0,9-odstotno rast BDP, to je po Finski druga najnižja stopnja predvidene rasti v Evropski uniji.