Tiskane izdaje
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin, ki je vložil veto, je dejal, da resolucija v obliki, kot je bila predlagana, ni sprejemljiva.
Ruski veto je posledica nasprotovanja Srbije, ki je odločno zavračala, da se zločin v Srebrenici opredeli kot genocid. Predlog resolucije je dobil podporo desetih članic Varnostnega sveta, proti je bila le Rusija, štiri države pa so se vzdržale - stalna članica Kitajska ter nestalne članice Angola, Nigerija in Venezuela.
O resoluciji bi morali glasovati že v torek zjutraj, vendar pa je Rusija na prošnjo Srbije zahtevala, da se iz nje umakne beseda genocid. Beograd je trdil, da ne želijo biti edini narod, ki jih resolucija Varnostnega sveta opredeljuje kot genocidnega.
Čeprav besedilo predloga resolucije Srbov ni izrecno omenjalo, pa je tragične dogodke v Srebrenici opredelilo kot genocid in priznanje genocida predpogoj za pomiritev. Predlog je prav tako obsodil zanikanje tega genocida kot oviro na poti do pomiritve.
Rusija je nasprotno trdila, da je prav takšna opredelitev zločina ovira za pomiritev. »To ni konstruktiven predlog, ampak je politično motiviran, saj vnaša delitve in nepošteno izpostavlja Srbe kot krivce za vojne zločine. To Balkanu ne bo pomagalo, ampak bo regijo obsodilo na napetosti,« je dejal Čurkin pred glasovanjem. Še prej pa je kolege in kolegice zaprosil za minuto molka v spomin na žrtve v Srebrenici.
Ameriška veleposlanica Samantha Power je ruski veto obsodila in izrazila začudenje nad potezo. Srbske voditelje je izenačila s tistimi, ki zanikajo holokavst in spregovorila o lastnih izkušnjah iz Bosne in Hercegovine, kjer je bila v času vojne novinarka.
Namestnik britanskega veleposlanika Peter Wilson je Rusijo obtožil, da se je postavila na stran tistih, ki niso pripravljeni sprejeti dejstev. »V Srebrenici se je zgodil genocid. To je pravno dejstvo in ne politična ocena. Pri tem ne more biti kompromisa,« je bil oster Wilson.
Dodal je, da ruski veto blati spomin na vse, ki so umrli v genocidu v Srebrenici in da bo morala Rusija svoje obnašanje upravičiti pred družinami pobitih v tem najhujšem grozodejstvu na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Ruski veto je sicer postal dejstvo že v torek zvečer, ko je srbski premier Aleksandar Vučić potrdil udeležbo na osrednji spominski slovesnosti za žrtvami pokola v Srebrenici 11. julija. V primeru, da bi bila resolucija sprejeta, Vučića tam ne bi bilo.
