Sarajevo ne verjame Zagrebu

Zagreb – Hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović so na drugem uradnem obisku v Sarajevu na bošnjaški strani pričakali zelo negativni odzivi.

Ob njenem prvem obisku so hrvaško predsednico razglasili za »kraljico Balkana«, zdaj pa jo je pričakalo 22 protestnikov s sporočili »NE tuđmanizacija BiH« in podobno. Odnosi med državama se že dolgo slabšajo. Predstavniki hrvaškega naroda že več let opozarjajo na nesprejemljiva določila veljavnega volilnega zakona, ki Bošnjakom omogoča, da izvolijo hrvaškega predstavnika v tričlansko predsedstvo BiH. Do zdaj jim je to z izvolitvijo Željka Komšića dvakrat tudi uspelo.

Sestanek z Erdoğanom

Da bi zakon spremenili, se je Grabar Kitarovićeva pred obiskom v BiH sestala s turškim predsednikom Erdoğanom, ki mu je »Bosno v zastavo« zapustil Alija Izetbegović. Vendar od Erdoğana ni dobila konkretne podpore za pritisk na mlajšega Izetbegovića. Če gre verjeti Bakiru Izetbegoviću, potem je za turškega predsednika to notranjepolitično vprašanje, morebitno sodelovanje v zadevi pa samo posredovanje v trilaterali BiH, Turčije in Hrvaške, in sicer najprej na ministrski, nato še na predsedniški ravni.

V bošnjaški javnosti si hrvaški izlet v Ankaro večinoma razlagajo kot še en dokaz neprimernega vpletanja sosednje države v notranje razmere v BiH. Odstopanje od načela, da vsak lahko glasuje za vsakega, je zanje civilizacijski standard, odstopanje od tega pa uvod v ustvarjanje tretje entitete. Za Hrvate je to nedopustno obravnavanje konstitutivnega naroda kot manjšine.

Grabar Kitarovićeva je, »obrnjena v prihodnost«, v zelo pomirljivem tonu obljubila podporo BiH na njeni evroatlantski poti. Tokrat prav gotovo ne bo dobila podpore Republike Srbske, vprašanje je tudi, koliko se zanjo zanima Turčija. Hrvaška predsednica je »ljubezen do BiH« v nekem trenutku (pri tem je mislila na 1001 kilometer meje) ponazorila z besedami »Hrvaška objema BiH«. Bošnjaški del BiH pa lahko sarkastično zazna, da so »zaradi tega objema dobili modrice«.

Na kraju zločina

Hrvaško podporo obsojenim vojnim zločincem v bošnjaškem delu BiH doživljajo kot nadaljevanje Tuđmanove agresorske politike do BiH. Grabar Kitarovićeva je nenapovedano odšla v Ahmiće, kjer je Hrvaški obrambni svet (HVO) pobil 116 Bošnjakov, od tega 33 žensk in otrok, ter v Križančevo selo, kjer je vojska BiH pobila 64 Hrvatov.

Izkazovanje časti bošnjaškim žrtvam v Ahmićih je nedvomno korak naprej za prvo damo Hrvaške, ki se med predsedniško kampanjo o vprašanju ni hotela izreči: »Ali je Dario Kordić, ki je bil zaradi zločina v Ahmičih obsojen na 25 let zapora, vojni zločinec ali moralno dostojen?«

To je bilo v času, ko je Kordiću po prihodu iz zapora siški škof Košić poljubljal roke. K ohladitvi odnosov je pripomogla tudi z izjavo, da je v BiH na desetine tisoče teroristov. Odnosi so se še dodatno izostrili zaradi bošnjaškega nasprotovanja gradnji mosta na Pelješcu. Zaradi tega je Hrvaška zaprosila Republiko Srbsko (in podporo tudi dobila) za okrepljeno sodelovanje pri gradnji mostu v Gradiški.