Tiskane izdaje
Zagreb – »Vlada bo do konca leta 2017 sprejela odločitev o nakupu večnamenskih bojnih letal,« je obljubil hrvaški obrambni minister Damir Krstičević, ki je največji zagovornik nakupa eskadrilje lovskih bombnikov. Minilo je leto, odločitve pa ni. Razpis za ponudbe je bil končan 31. oktobra lani.
Strokovna komisija ministrstva za obrambo, ki je ocenjevala ponudbe na podlagi 715 meril, je podala svoje mnenje, saborski odbor za obrambo pa je soglasno potrdil nakup. Vendar zasedanje sveta za obrambo, katerega mnenje je prav tako potrebno, iz za zdaj nejasnih razlogov še ni bilo sklicano, kaj šele izvedeno. Dodatno zmedo v nakup letal je vnesla novica, objavljena prejšnji teden v Jerusalem Postu. Sklicujoč se na urad izraelskega premiera je časopis objavil, da sta se Benjamin Netanjahu in Andrej Plenković v Davosu dogovorila, da je treba »iti naprej pri prodaji izraelskih bojnih letal F-16 barak«.
Da bi bilo vse skupaj videti kot »končana zadeva«, je izraelski dnevnik objavil ceno 12 rabljenih letal, od katerih je deset enosedežnih in dva dvosedežna. Vsota znaša 400 milijonov evrov, Hrvaška pa pričakuje od Izraela naložbe v inovativne tehnologije, turizem in poljedelstvo.
Še druga srečanja
Tudi na Hrvaškem so sprejeli novico kot samoumevno, a z neodobravanjem. Čemu silno priseganje na transparentnost, izvedba razpisa ter pridobivanje strokovnih in relevantnih mnenj, ko pa so letala in ponudnik že izbrani? Poleg tega bi najbrž moral hrvaške davkoplačevalce o tako velikem in pomembnem poslu obvestiti urad hrvaškega in ne izraelskega premiera? Hitro se je oglasil tudi Plenković in potrdil, da se je o nakupu letal pogovarjal z Netanjahujem. Hkrati je zrelativiziral pomembnost sestanka, saj je imel podobna srečanja tudi s švedskim premierom Stefanom Lofvenom, ki je ponujal Hrvaški nova letala gripen, ter grškim premierom Aleksisom Ciprasom, ki je poceni ponujal neposodobljena letala F-16.
Vojaška vaja bojnih letal F-16. Foto: Tyrone Siu/Reuters
Za naslednja tri desetletja
Zanimivo je, da ni omenil Američanov, ki ponujajo nova letala F-16 viper. Prav oni bi lahko otežili posel. Američani, katerih ponudba je težka 1,7 milijarde dolarjev, so tako kot Švedi (njihova ponudba znaša 900 milijonov dolarjev evrov) opozorili, da razpis ni tako pošten in transparenten, kakor ga prikazuje hrvaška stran. Če bi Hrvaška jasno nakazala, da nima denarja za nakup novih letal (to so po odpiranju ponudb večkrat ponovili), bi ti dve državi pripravili drugačno ponudbo. Poleg tega nakup rabljenih izraelskih letal F-16 barak brez ameriškega blagoslova ni smiseln. Tega se zaveda tudi izraelski obrambni minister Avigdor Liberman: »Seveda je potrebno razumevanje ZDA, saj gre za njihovo proizvodnjo, vendar imamo dobre možnosti za nadgradnjo letal.« V Lockheed Martinu, ki proizvaja »šestnajstke«, ne mislijo tako. Po njihovem mnenju so izraelska letala F-16 barak z vgradnjo izraelske opreme spremenjena oziroma tako predelana, da podjetje zanje ne more jamčiti servisa in dostave rezervnih delov.
Potrjeno je, da so Izraelci zaprosili Američane za dovoljenje za prodajo, vendar obstaja sum, da prošnja, naslovljena na State Department, ni skladna s tistim, kar nameravajo v resnici prodati Hrvaški. Američani bi v najboljšem primeru podaljšali licenco na največ 40 let starosti letala. Izraelska letala so stara od 25 do 30 let, kar ne odgovarja Hrvaški. Z nakupom letal bi namreč hotela rešiti vprašanje vojaškega letalstva za naslednjih 30 in ne deset let.
Izraelski premier Benjamin Natanjahu na Svetovnem gospodarskem forumu v Davous. Foto: Denis Balibouse/Reuters
Zapleti
Vse to zapleta nakup bojnih letal. Za razliko od politikov dober del javnosti meni, da je to nepotrebno razsipavanje denarja. Poznajo prakso drugih držav, ki opravljajo zračni nadzor z Natom oziroma so mu enostavno prepustile nadzor. Tokrat so prišle kritike o izraelskih letalih tudi iz strokovnih krogov. Brigadir Ivan Selak je opomnil, da Hrvaška ne kupuje rabljenih, ampak »izrabljena« letala. Ne glede na izvrstno vzdrževanje je težko prepričati kogarkoli, da bodo lahko lovci bombniki – tudi izraelski – v starosti 60 let enakopravno sodelovali v operacijah z letali nove generacije. Če bi bilo tako, Izraelci ne bi menjali svojih »šestnajstic« za nova letala F-35A.
Zaradi teh dvomov ni izključeno, da se bo nakup novih letal vlekel v nedogled. To bi bilo skladno s Plenkovićevo politiko, v kateri je podaljševanje konstanta, pa naj gre za obmejne, občutljive svetovnonazorske ali težavne poslovne in politične odločitve. Če bo odločitev o nakupu bojnih letal sprejeta, niso izključene dolgotrajne pritožbe. »Veliki kunktator« (omahljivec), kot imenujejo Plenkovića, morda računa na to.
