Slovenija naslednice pozvala k nadaljevanju pogajanj v Baslu

Slovenija je države naslednice pozvala k nadaljevanju pogajanj o prevzemu jamstev SFRJ za stare devizne hranilne vloge.

Objavljeno
12. november 2015 23.17
Sarajevo 2015
Š. P., Delo.si; STA
Š. P., Delo.si; STA

Sarajevo/Ljubljana - Na srečanju visokih predstavnikov za nasledstvo, ki so na prvem srečanju po šestih letih v dveh dneh v Sarajevu pregledali uresničevanje sporazuma o nasledstvu po nekdanji SFRJ, je Slovenija države naslednice pozvala k nadaljevanju pogajanj o prevzemu jamstev SFRJ za stare devizne hranilne vloge pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu.

Slovenija, ki je izpolnila zastavljene cilje na srečanju in vzpodbudila razpravo o temah, ki so zanjo prednostne, je pojasnila stanje glede izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić o poplačilu še nepoplačanih varčevalcev nekdanjih podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Ob tem je poudarila, da sodba predstavlja za države naslednice novo okoliščino, in jih pozvala k nadaljevanju omenjenih pogajanj po 7. členu priloge C sporazuma. Meni namreč, da bi bilo nepravično, da bi Slovenija prevzela nase nesorazmerno velik delež jamstev za stare devizne vloge.

Odgovor držav naslednic na ta poziv Slovenija pričakuje do 15. januarja 2016. Podporo sta mu sicer že izrazili Srbija in Makedonija, je za STA povedala visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, ki se je z delegacijo udeležila srečanja.

Na področju finančnih sredstev in obveznosti so visoki predstavniki dosegli soglasje o priporočilu, da pristojni odbor za prilogo C nadaljuje z obravnavo razdelitve dolgov nekdanje SFRJ.

Visoki predstavniki so sprejeli 12 priporočil vladam, na podlagi katerih se bo reševanje nekaterih odprtih vprašanj lahko nadaljevalo bolj učinkovito in hitreje, so sporočili z MZZ.

Visoka predstavnica za nasledstvo ocenjuje, da je bilo po šestih letih zastoja v pogajanjih srečanje koristno, saj so države naslednice pregledale stanje na posameznih področjih izvajanja sporazuma. Upa, da pomeni začetek plodnega in hitrejšega sodelovanja, je povedala za STA.

Glede na to, da sestanka visokih predstavnikov ni bilo od leta 2009, se je Polak Petričeva zavzela za njihova redna srečanja in dosledno izvrševanje sprejetih priporočil. Pozvala je države naslednice, da se vzdržijo blokiranja posameznih dogovorov zaradi svojih ozkih individualnih interesov. To se še posebej nanaša na pogajanja za prevzem jamstev za devizne hranilne vloge.

Visoki predstavniki so soglašali, da je bilo na področju delitve kulturne dediščine v preteklosti narejenega zelo malo. Samo Slovenija je doslej izpolnila obveznost po sporazumu in pripravila seznam svoje kulturne dediščine v Srbiji. Sprejeli so priporočilo vladam, da se ustanovi skupni odbor za prilogo A, ki zadeva razdelitev premičnega in nepremičnega državnega premoženja SFRJ, in čim prej prične z delom.

Glede delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ (DKP) je bilo v ospredju vprašanje izpolnitve že sprejetih dogovorov iz preteklosti. Visoki predstavniki so sprejeli priporočilo, da naj države izvedejo vse aktivnosti za realizacijo že dogovorjenega, ter se zavzeli za nadaljevanje dokončne razdelitve DKP.

Pričakovati je, da bodo priporočila pripomogla k temu, da bodo naslednice čim prej prevzele že dodeljene nepremičnine v tujini in razdelile še preostalo diplomatsko lastnino SFRJ. To bi pomenilo izpolnitev pogojev, ki bodo omogočili, da Slovenija v svojo last prevzame nepremičnine v Tanzaniji, Maroku, Maliju in Braziliji, ki so ji bile dodeljene v letu 2012.

Visoki predstavniki so vlade pozvali tudi k sklicu pristojnega skupnega odbora do sredine februarja 2016. Odbor naj bi razpravljal tudi o vprašanju morebitne dopolnitve seznama nepremičnin v sporazumu.

Na področju arhivov so visoki predstavniki pripoznali, da je bil narejen določen napredek, a opozorili, da še vedno niso zagotovljeni enakopravni pogoji za dostop do vseh arhivov SFRJ. Pohvalili so projekt digitalizacije skupnih arhivov SFRJ, ki se je začel na slovensko pobudo, in vladam priporočili, da podprejo njegovo realizacijo. Sprejeta priporočila prav tako pozivajo vlade držav naslednic k srečanju pristojnega odbora za arhive v šestih mesecih ter k zagotovitvi pogojev za učinkovito implementacijo sporazuma na tem področju.

Izrazili so zadovoljstvo z implementacijo sporazuma v prilogi E, ki zadeva pokojnine in je s sklepanjem dvostranskih sporazumov med državami skoraj v celoti izvršena.

Visoki predstavniki so na pobudo Slovenije tudi priporočili naslednicam, da učinkovito implementirajo vsebino priloge G, ki se nanaša na varovanje zasebnega premoženja in pridobljenih pravic državljanov in drugih pravnih oseb SFRJ. Če se državam zdi potrebno, lahko v ta namen sklenejo dvostranske sporazume.

Razpravo je zaznamovalo tudi pereče vprašanje delitve sredstev t.i. bank SFRJ z mešanim kapitalom, pri katerem po pričakovanjih države niso dosegle napredka.

V skladu z dogovorjenim vrstnim redom je Hrvaška napovedala, da bo 5. zasedanje visokih predstavnikov v prvi polovici prihodnjega leta v Zagrebu, so še sporočili z MZZ.

Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki je bil podpisan leta 2001 na Dunaju, velja pa od leta 2004, vsebuje sedem prilog, ki urejajo posamezna področja nasledstva nekdanje skupne države. Za uresničevanje njihovih določb so zadolženi posamezni odbori, v katere naslednice imenujejo svoje člane. Stalni skupni odbor visokih predstavnikov, ki se je sešel šele četrtič, pa bdi nad uresničevanjem sporazuma in razpravlja o odprtih vprašanjih.