Stanje med mirom in vojno nikomur ne prinaša koristi

Srbski predsednik na uradnem obisku v Zagrebu: Srbija se hoče otresti dolgoletne izolacije, Hrvaška pa bi se ji rada izognila.

Objavljeno
11. februar 2018 19.58
Vili Einspieler
Vili Einspieler
V odnosih med Beogradom in Zagrebom se ni nič spremenilo. Aleksandar Vučić verjetno danes prihaja h Kolindi Grabar Kitarović le zaradi namiga Washingtona ali Bruslja, naj zakopljeta bojno sekiro. Srbija se hoče otresti izolacije, Hrvaška pa bi se ji rada izognila.

Srbska in hrvaška oblast, tako kot vse njune predhodnice, zlorabljata medsebojne napetosti za reševanje lastne kože na notranjepolitični sceni, ker nimata razvojne vizije. Da ne gre za nenaden izbruh ljubezni in prijateljstva, pričata tako izjava srbskega obrambnega ministra Aleksandra Vulina, da bodo Vučića v Zagrebu pričakali ustaši, kot sporočilo hrvaškega premiera Andreja Plankovića, da Hrvaška ne bo odstopila od zahteve za vojno odškodnino.

Nevihta se ne bo ponovila

Vučić si na vso moč prizadeva, da bi potegnil Srbijo iz dolgoletne izolacije in pospešil njen sprejem v EU, Grabar Kitarovićeva pa se zaveda, da se hrvaški zunanjepolitični položaj tudi zaradi spora z vsemi sosedi slabša in da Hrvaška lahko postane drugorazredna sila na Balkanu. Čeprav se Beograd in Zagreb očitno ne znata pogovarjati brez posredovanja od zunaj, je predsedniško srečanje Vučića in Grabar Kitarovićeve priložnost, da državi končno presežeta stanje med mirom in vojno, ki nikomur ne koristi. Vulin je izjavil, da ustaštvo in ustaši nikoli niso izginili iz hrvaške politike in javnega življenja. Po njegovem bodo Vučića na zagrebških trgih pričakali ustaši, ki se bodo poskušali prebiti do njega, da bi ga ubili, kot so to poskušali v Srebrenici. Takšen sprejem čaka srbskega predsednika zato, je še dejal Vulin, ker je bil dovolj pogumen, da je javno izrekel, da bo Srbija branila Srbe, ki živijo na hrvaškem ozemlju, in da se Nevihta ne bo nikoli več ponovila. Ta se je zgodila tudi zato, ker so Srbi molčali o Jasenovcu.

Kot je napovedal Vulin, se namerava Vučić v Zagrebu med drugim pogovarjati o izplačilu pokojnin pregnanim Srbom in o zakonu o braniteljih, ki je pol milijona hrvaških državljanov srbske narodnosti razglasil za agresorje. Predsednik sabora Gordan Jandroković je ocenil, da destruktivne izjave Vučićevega tesnega sodelavca ne prispevajo k pozitivnemu ozračju.

Utrujeni od zgodovine

Plenković je dejal, da bo Vučićev obisk priložnost za pogovor o varovanju manjšin, pogrešanih osebah, pravosodnem sodelovanju, mejnih vprašanjih in vojni odškodnini. Spomnil je na sporazum o normalizaciji iz leta 1996, ki govori tudi o nadomestilu za uničeno, poškodovano in izginulo premoženje, vendar ni bil nikoli podpisan. Vučić je že pozval Plenkovića, naj ne načenja tega vprašanja, ker Hrvaška ne more ničesar dobiti, lahko pa veliko izgubi. Po mnenju hrvaških ministrov ima Zagreb moralno in mednarodno utemeljeno pravico, da zahteva od Srbije vojno odškodnino, Plenković pa je še obtožil Beograd, da skuša povezati NDH in sedanjo Hrvaško, kar je nedopustno.

Proteste zaradi Vučićevega obiska sta napovedali združenje hrvaških vojnih invalidov domovinske vojne in združenje vdov hrvaških braniteljev. Upokojeni general Željko Sačić je poudaril, da Vučić ni naredil ničesar za rešitev vprašanja pogrešanih v domovinski vojni in da se nikoli ni odrekel svojim stališčem iz devetdesetih. Na Vulinove obtožbe se je odzval tudi predsednik združenja vojnih invalidov Josip Đakić, dejal je, da sta Vulin in Vučić zastopala velikosrbske ideje in da je sedanji srbski predsednik nastopal s četniških pozicij ter skupaj z Vojislavom Šešljem in Tomislavom Nikolićem dejavno sodeloval pri prisvajanju hrvaškega ozemlja. Kljub temu Đakić ne nasprotuje pogovorom, ki lahko vodijo v urejanje nerešenih vprašanj.

Da bi se moral kot nekdanji Šešljev radikalec opravičiti zaradi velikosrbske agresije, je Vučiću sporočil tudi hrvaški obrambni minister Damir Krstičević. Napetosti je skušala umiriti Grabar Kitarovićeva in izrazila prepričanje, da je večina hrvaškega in srbskega naroda že utrujena od zgodovine in da si želi konstruktivno prihodnost. Svoj lonček je pristavil tudi Vučić, ki je ponovil, da srbska politika ponuja roko in prihodnost, ker si ne želi ostati žrtev preteklosti.