Tiskane izdaje
Zagreb – Prvega januarja prihodnje leto Hrvaška uvaja davek na nepremičnine. Davek bi moral združiti obstoječe komunalno nadomestilo, davek na počitniške hiše in spomeniško rento.
V prvem obdobju od leta 2018 do 2020 bi moral davek samo nadomestiti obstoječe komunalno nadomestilo, nato bi znesek obračunavali glede na tržno vrednost nepremičnine. Uvedbo davka vlada pojasnjuje s prakso v Evropski uniji in poudarja, da se davčna obremenitev državljanov ne bo bistveno povečala.
Toda prvi izračuni pravijo, da to velja samo za nepremičnine, v katerih stanujete, in to samo pod pogojem, da so starejše od desetih let. Če, denimo, zdaj za stanovanje v Splitu, ki ima 90 kvadratnih metrov površine in v njem stanujete, plačujete 110 evrov na leto, boste morali plačevati enako nadomestilo, toda če ne živite v njem ali ga oddajate v najem turistom, boste plačali 288 evrov. Za enako stanovanje, mlajše od desetih let, boste plačali 133 evrov; če pa je prazno ali ga oddajate v najem, boste plačali 413 evrov oziroma 300 odstotkov več. In obdavčena ne bodo samo stanovanja, ampak tudi skupni prostori, zimski vrtovi, garaže, gradbena in negradbena zemljišča.
Novi rop že oropanega ljudstva
Napoved novega davka je močno razburila javnost. Hrvaška je po številu nepremičnin na evropskem vrhu, registriranih je več kakor dva milijona, več kakor 88 odstotkov prebivalstva pa živi v lastnih stanovanjih in hišah. Novi davek je večina ljudi sprejela kot še enega od številnih ropov »že oropanega ljudstva« oziroma kot »plačevanje najemnine za lasten dom«, ki ga lahko celo izgubite, če ne plačate davka.
Združenje davkoplačevalcev Lipa je pripravilo spletno peticijo in hitro zbralo 100.000 podpisov, ki nasprotujejo uvedbi davka. V Lipi opozarjajo, da gre za dvojno obdavčevanje, saj so državljani z gradnjo in DDV – oziroma pred tem z davkom na promet – enkrat že plačali davek. Poleg tega so bile naložbe v nepremičnine v negotovih političnih in finančnih razmerah pravzaprav samo ena od oblik varčevanja, in če torej ne obdavčujemo tistih, ki so vlagali v denar in delnice, ni treba obdavčevati niti tistih, ki so se vedli varčno. Poleg tega bo, so prepričani v Lipi, uvedba novega davka precej znižala vrednost nepremičnin, saj se jih bodo mnogi poskušali znebiti, to pa bo prizadelo že tako ali tako zaradi recesije uničeno gradbeništvo.
Lastnike nepremičnin je še posebej prizadel način zbiranja podatkov za izračun tega davka. Če bo res samo nadomestil obstoječe komunalno nadomestilo, zakaj morajo lastniki sami izpolnjevati pred kratkim prispele zapletene obrazce? Zakaj tega ne počne obsežna lokalna administracija, ki že ima na voljo te podatke in poleg tega grozi vsem, ki ne bodo poslali podatkov do 1. novembra (to bo zanimalo tudi slovenske lastnike nepremičnin na Hrvaškem), da jim bo obračunala davek po najvišji stopnji?! Gre za neverjetno predrznost, če vemo, da bodo prihodki od davka na nepremičnine v celoti ostali prav v lokalnih skupnostih.
V nekdanjem sistemu je imela Hrvaška samo 101 občino, zdaj ima 428 občin in še 127 mest. Kljub napovedani reformi lokalne samouprave in čeprav se veliko teh občin ne more financirati iz svojih prihodkov, nihče ne razmišlja o zmanjšanju sedanjega števila. In zato upravičeno skrbi tiste, ki trdijo, da bodo denar od davka na nepremičnine v nasprotju z denarjem, zbranim s pobiranjem komunalnega nadomestila, ki ga je bilo treba porabiti za lokalno infrastrukturo, zdaj namenjali za vzdrževanje sedanje in ustvarjanje nove lokalne administracije, ki jo bodo največkrat sestavljali strankarski zaupniki, ki znajo poskrbeti zase, od njih pa ni nobenih večjih koristi.
Pa še komunalni prispevek
Državljane je dodatno vznemirila napoved uvedbe stavbnega nadomestila oziroma plačevanja komunalnega prispevka poleg davka na nepremičnine. Vlada zatrjuje, da se ne bo nanašalo na že zgrajene stavbe, ampak na stavbe, ki jih bodo šele zgradili. V Lipi tudi to plačilo razumejo kot nov davek, zato zahtevajo njegov preklic in napovedujejo referendum. To ni zelo verjetno, saj je ustavno sodišče pri referendumu o monetizaciji avtocest, ki se ji je vlada zaradi pritiska javnosti odpovedala, odločilo, da o fiskalnih vprašanjih ni mogoče razpisati referenduma.
Vlada se za zdaj ne odpoveduje davku na nepremičnine, od katerega pričakuje v prvem obdobju povečanje prihodkov z 290 na 340 milijonov evrov. Toda v pismu Bruslju za drugo obdobje napovedujejo trikratno povečanje teh prihodkov, kar državljani povezujejo z novim zviševanjem davkov.
Finančni minister Zdravko Marić pravi, da se zaveda interesa javnosti, in vztraja, »da ne gre za nove davke, ampak za zamenjavo davkov, ki bo okrepila lokalno samoupravo in njene zmogljivosti«. Toda tudi on napoveduje srečanje z njenimi voditelji, da bi ugotovili, ali so lokalne skupnosti pripravljene uveljaviti določila novega zakona. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi zaradi njihove »nepripravljenosti«, še bolj pa zaradi protesta javnosti in neprijetnih spominov na to, da sta vladajoča HDZ in njena nova koalicijska partnerica HNS v predvolilni kampanji ostro nasprotovali novemu davku, vlada vsaj bistveno spremenila predlagani zakon o davku na nepremičnine, če ga že ne bi odložila.
