Tiskane izdaje
Zagreb – Aleksandra Kolarić je bila tiskovna predstavnica hrvaške vlade v času Ivice Račana. Je nekdanja članica SDP, ki jo je prav Zoran Milanović »nagnal« iz stranke. Vzrok so bila medsebojna nesoglasja in nezadovoljstvo Kolarićeve z razmerami v stranki. Pa tudi tekst, ki ga spisala o tem, kako je afera lex Perković škodljiva za Hrvaško in za stranko. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako vidi aktualne razmere v stranki, ki jo je morala zapustiti, za njeno vrnitev pa še ni možnosti, čeprav si tega sama želi. In o tem, kako vidi prostor na levici.
Kako ocenjujete razmere v SDP ta trenutek?
Razmere niso rožnate. Na eni strani deli usodo evropske socialdemokracije nasploh. Vendar je ta težava za hrvaško SDP drugotnega pomena. Politična zapuščina SDP je slaba, če že ne katastrofalna. Zdi se, da se je tranzicija, preoblikovanje stranke iz nekdanje Zveze komunistov Hrvaške v sodobno, evropsko socialdemokratsko stranko zaustavila nekje na polovici in nikakor ne more naprej. Delno je opravljena, spremembe v delovanju organov pa še kar čakajo na spremembe, na demokratizacijo. Upala bi si trditi, da je demokratizacija, katera načela je predstavil že pokojni Ivica Račan, pač ostala še nedorečena.
Milanović je nasledil Račana …
Da, nasledil je Račana. In stranko začel urejati po svoje. Stranka pa še zdaj nima urejenih strankarskih dokumentov. Postala je pravno zapuščena. Je tudi politično zapuščena. Vodstvo stranke odhaja na teren le takrat, ko potrebuje glasove ali podporo. Stranka je precej stara, del članstva pa precej politično neizobraženega. Upam si celo trditi, da je v stranki še kako živ verbalni delikt. Bojim se, da bo zdaj imela tudi precej finančnih težav. Število mandatov je manjše, zgodile sta se dve kampanji, prihodkov pa je precej manj.
Volitve v stranki se bližajo.
V stranki že dolgo obstaja svojevrstna kadrovska kriza. Navsezadnje, poglejte kandidate, ki se potegujejo za položaj šefa stranke. Velika večina je soodgovorna za krizo stranke, ki jo je vodil Zoran Milanović, in so sodelovali v delovanju stranke. Po moje so Vesna Škulić, Davor Bernardić in Tonino Picula edini, ki niso krivi za devet let vsega slabega, kar se je dogajalo v stranki in z njo. Zdi se mi, da niti eden od kandidatov, vključno z omenjenimi tremi, nima prave energije niti sposobnosti, da potegnejo strankarski voz, ki se je znašel v globokem blatu. Zdi se mi, da bi kandidate, za katerimi stoji Zoran Milanović, (Ostojić, Miljenić in Hajduković) z lahkoto ocenili s prispodobo, da gre le za nekatere nove maske na starih obrazih.
Zdi se, da so se od SDP-ja odmaknili celo intelektualci, pa sindikati in še kdo, ki bi po logiki nekako sodil na levo stran političnega prostora?
Imate prav.
Kaj pušča za sabo Zoran Milanović? Se strinjate z nekaterimi trditvami, da je SDP izgubil septembrske predčasne parlamentarne volitve že takrat, ko mu je bil podeljen novi mandat za vodenje stranke?
Težko je reči. Delno je mogoče res. Navsezadnje je 12.000 članov glasovalo zanj, nekaj manj pa za protikandidata Zlatka Komadino. Toliko članov je glasovalo za nekoga, ki je dotlej imel za seboj pet volilnih porazov. Stranka pač ni opravila katarze, in to je skrb zbujajoče.
Kje je rešitev za SDP?
V lastnih spremembah.
Se mogoče zaradi težav v SDP odpira prostor na levici za kako novo opcijo?
Prepričana sem, da je prostor na levi strani odprt, prazen in čaka, da ga nekdo zapolni. Zdi se, da si državljani želijo nekaj novega na tej strani političnega prostora, nekatere analize pa tudi kažejo, da je med 150.000 in pol milijona volivcev na levici razočaranih zaradi tega, kar se trenutno dogaja na levi strani hrvaškega političnega prostora.
