Stranka SDP se potaplja, predsednik ostaja

Kljub številnim kritikam, čedalje­ večjemu nezadovoljstvu v stranki in med volivci, odhajanju članov, izgubljenim lokalnim volitvam, nenehnemu­ padanju podpore in ugleda ter nerazumljivim in zmedenim ­izjavam Davor Bernardić ostaja na čelu SDP.

Bernardića so zadnje dni kritizirali predvsem zaradi poročne čestitke, namenjene ikoni hrvaške skrajne desnice, televizijskemu uredniku in voditelju Velimirju Bujancu, pa tudi zaradi najetja hipotekarnega posojila, zaradi katerega je poslovni tajnik zastavil nepremičnine stranke, ne da bi se o tem posvetoval s predsedstvom stranke, kar bi po statutu moral storiti.

Le vljudnostna gesta

Bernardiću je v torek na seji predsedstva, pred katero so govorili tudi o njegovi odstavitvi, uspelo zmanjšati pomen obeh neugodnih dejanj in ju relativizirati. Izjavil je, da je bila sporna čestitka izključno vljudnostna gesta, in opozoril, da v nasprotju z nekaterimi strankarskimi kolegi »nikoli ni prepeval ustaških pesmi in ponujal koalicije vojnemu zločincu«. Pravzaprav je res nekoliko hinavsko očitati Bernardiću spogledovanje z ustaštvom, če upoštevamo, da so takšno spogledovanje dopuščali tudi v času štiriletne vladavine SDP.

SDP je dopuščala postroj črnosrajčnikov pred stavbo sabora, poleg tega sta bila esdepejeva župana v Splitu in Osijeku navzoča ob postavitvi plošč z napisom »Za domovino pripravljeni«. Nekdanji premier in predsednik stranke Zoran Milanović je med pogovorom z vojnimi veterani izjavil, da mu je vseeno za ta pozdrav, in hkrati ugledno zdravnico gospo Plenković, mamo svojega protikandidata, z besednjakom JLA (ne po naključju) označil za »vojaško ­zdravnico«.

O spornem posojilu je Bernardić povedal, da je tudi nekdanji poslovni direktor prekršil zakon, a ga kljub temu nihče ni pozval k odstopu, sedanji pa naj bi odstopil samo zaradi kršitve statuta. Poleg tega se je finančni kolaps SDP zgodil še pred Bernardićevim prihodom na čelo stranke. Stranka, ki se financira predvsem iz proračuna, ima namesto nekdanjih 61 samo še 36 poslancev, zato so se njeni prihodki znižali s 3 na 1,5 milijona evrov. Negotovo je izplačilo plač, prav tako usoda delovnih mest, zato so strankarski aparatčiki prvič ustanovili sindikat in zato ima SDP zdaj tudi uradno zaposlene tri tiskovne predstavnike. Ravno zato, ker se stranka največ ukvarja sama s sabo, je ogorčeni Bernardić na omenjeni seji mahal s šopom časopisnih člankov in vpil: »Nehajte razbijati stranko, pustite mi, da pokažem, kaj zmorem,« eden od navzočih pa je na to pripomnil, da Bernardić » najbolj uničuje samega sebe«.

Poceni populizem

Bernardić se je v torek izognil odstavitvi, vendar ni utrdil svojega položaja. Njegovi nasprotniki v stranki, skoraj vsi so najbližji podporniki Zorana Milanovića, odkrito ustanavljajo frakcije, za zdaj so ustanovili dve in javno zahtevajo njegovo odstavitev. V zaprti facebookovi skupini 143 od 177 esdepejevcev meni, da njegova dejanja škodijo SDP. Nekateri so tako kakor saborski poslanec Ivan Klarin odstopili, drugi v zagrebški skupščini odhajajo k Milanu Bandiću.

V Zagrebu, ki je nekoč veljal za trdnjavo SDP, ima zdaj ta stranka samo 6 od skupno 51 predstavnikov. Kljub trem tiskovnim predstavnicam ali morda prav zaradi njih je Bernardićev ugled zelo slab. V medijih se mu nenehno, pogosto tudi neupravičeno, posmehujejo in se norčujejo iz njega. V nasprotju s stranko, ki kljub 10- do 12-odstotnemu zaostanku za HDZ še vedno zanesljivo ostaja na drugem mestu med volivci, je njegov osebni rating na ravni statistične napake. Kritika sedanje oblasti ostaja na ravni poceni populizma. Bernardić tako kritizira podražitev elektrike, čeprav pri tem pozablja, da je bil prvi ukrep esdepejeve vlade prav podražitev elektrike, ali pa zahteva nižje davčne stopnje za domačo hrano in ne ve, da je to v EU ­prepovedano.

Kdo je alternativa?

Prihodnost SDP z Bernardićem na čelu ni bleščeča. Celo med njegovimi najbližjimi sodelavci – takšnih je vsak dan manj – ne boste našli osebe, ki je prepričana, da lahko SDP z njim na čelu pride na oblast. In kdo je alternativa? Del članstva pa tudi največ poslancev oziroma nekdanjih ministrov še vedno verjame v vrnitev Zorana Milanovića. Ta ni še nič povedal o tem, nekateri omenjajo njegovo kandidaturo za evropski parlament in celo za predsednika republike.

Drugi opozarjajo, da bi, če upoštevamo nestrpnost med njim in »bernardićevci«, njegova vrnitev povzročila dokončen razkol in celo propad stranke. Na podlagi tega je mogoče ugotoviti, da SDP in opozicija na splošno za zdaj ne ogrožata Plenkovića kljub njegovi krhki večini.