Strankarsko preračunavanje pri sosedih

Zagreb – Prihodnje parlamentarne volitve morajo na Hrvaškem izvesti najpozneje februarja prihodnje leto. Kot enega verjetnejših datumov volitev omenjajo 3. januar 2016.

Dogajanja, povezana z nedavno vojaško parado sredi Zagreba pa s proslavljanjem 20. obletnice akcije Nevihta v Kninu, ki je bila pravzaprav le velik predvolilni shod opozicije, na čelu s HDZ, in slovesnosti ob 300. obletnici velike zmage nad Turki v Sinju (sinjska alka) so bile uradne priložnosti, na katerih so hrvaški politiki, vsak na svoj način, nabirali politične točke in simpatije. Na drugi strani pa se veliko več dogaja v ozadju. Sestanki se vrstijo, predlogov za ustvarjanje koalicij je vse več.

Dileme na Hrvaškem, med katerimi opcijami bodo odločali volivci, pravzaprav ni veliko, saj je znano, da bodo vnovič odločali med dvema sprtima ideološko-političnima taboroma: koalicijo leve sredine, zbrane okoli SDP, in desno koalicijo, zbrano okoli HDZ. Analitiki le minimalne možnosti, le nekaj mandatov, dajejo novim igralcem, novim pobudam, kot so na primer stranka ORaH, ki jo vodi karizmatična Mirela Holy, njena osrednja nit delovanja pa je ekologija, ali populistični Živi zid. O pomembnosti prihajajočih parlamentarnih volitev pa je te dni v pogovoru za zagrebški Večernji list spregovorila šefica stranke HNS Vesna Pusić. Dejala je, da bodo te volitve pomembnejše od volitev pred petnajstimi leti oz. leta 2000. »Gre za prihodnost države. Volivci bodo izbirali med liberalno demokracijo na eni in nacionalistično konservativno. Posledice take ponudbe pa utegnejo biti precej pomembne za našo prihodnost,« je še dejala Pusićeva.

Načrti, želje in vabila

Medtem pa skušajo politične stranke, vsaka na svoj način, igrati svojo igro in se približati tisti stranki, za katero verjamejo, da jim bo po volitvah prinesla kakšno korist. Zato niti najmanj ne preseneča, da se zdajšnja levosredinska kukuriku oblast, zbrana okoli SDP, odkrito spogleduje z manjšimi sateliti s sredine in tudi z desnega političnega prostora (npr. Miroslavom Dusparo, nekdanjim članom stranke prava). Seveda, ne gre pozabiti na Milana Bandića pa na nekdanjega hrvaškega predsednika Iva Josipovića, ki okoli sebe zbira razmeroma ugledne politike starejše in srednje generacije (seveda z levega dela političnega plesišča) in istrske IDS (sicer zdajšnje koalicijske kukuriku partnerice), ki še igra dokaj neodločno igro.

Na drugi strani pa je bilo povsem jasno razvidno iz dogajanja ob praznovanju v Kninu, ko so tisoči obiskovalcev namenili velik aplavz predsednici Kolindi Grabar-Kitarović, prvi dami Knina Josipi Rimac (sicer vidni članici HDZ), celo pevcu, ikoni desnega političnega prostora Marku Perkoviću Thompsonu, žvižge pa predsedniku sabora Josipu Leki, da je HDZ uspel nagovoriti tudi hrvaško katoliško cerkev. Navsezadnje že dolgo ni bilo mogoče videti, da bi v cerkvi ljudje ploskali (članom HDZ) in izobešali hrvaške zastave. Ali to pomeni, da je tudi hrvaška katoliška cerkev že napovedala, da se namerava aktivneje vključiti v volilno dogajanje? Številni so prepričani v to.

»Politične stranke bodo naredile vse, da pridobijo čim več glasov; levica, da ostane na oblasti, desnica, da si jo pridobi,« so si enotni na Hrvaškem.

Edina dilema pa ostaja – datum volitev. Ugibanj je veliko, levosredinska oblast na čelu z vlado Zorana Milanovića pa ostaja skrivnostna. »Vse bo v zakonskem roku,« je slišati iz vlade. Končni rok je februar 2016, mediji pa so v zadnjih mesecih omenili kot volilne že skoraj vse nedelje od novembra 2015 do februarja 2016. Vendar bo najprej treba sklicati sejo sabora, ga razpustiti, piko na i izbranemu datumu pa bo dala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je na čelo države prišla kot kandidatka opozicijske HDZ. Vendar naj bi bil med najustreznejšimi datumi – vsaj tako kaže – le 3. januar 2016.