Tiskane izdaje
Zagreb – Te dni sta hrvaško politično javnost presenetili dve novici. Ena je, da naj bi se protestniki, ki že skoraj eno leto taborijo pred stavbo ministrstva za veterane na zagrebški Savski 66, le odselili (razpustili), in druga, da naj bi vstopili v boj za parlament.
Kmalu bo minilo leto dni od začetka protestov hrvaških veteranov, 100-odstotnih invalidov domovinske vojne pred stavbo na Savski cesti 66, kjer so pred poslopjem ministrstva postavili šotor s protestniki. Zahtevajo odstop ministra za veterane Predraga Matića in še nekaj članov njegovega ministrskega kabineta ter nenehno poudarjajo, da jim levosredinska kukuriku oblast krati veteranske pravice. Zahtevali so tudi pogovor s predsednikom vlade Zoranom Milanovićem, ki pa je pozive odločno zavračal, vendar je, kjer je le imel možnost, politično odgovornost za proteste pripisoval opozicijski HDZ in predsednici države Kolindi Grabar Kitarović.
»Oba bosta padla«
Takrat še kandidatka za predsednico Kolinda Grabar Kitarović je z obiskom šotora tik pred koncem predsedniške kampanje nedvomno pridobila nekaj glasov, ki so ji pripomogli k zmagi. Da so taborniki iz Savske 66 dodobra vpeti v politično dogajanje že od začetka, je bilo bržkone jasno tudi ob nedavnih dogodkih v Kninu, kjer je Hrvaška slavila 20 let od akcije Oluja (Nevihta), tam pa so prav predstavniki »tabornikov«, še zlasti prvi mož Đuro Glogoški, dodobra secirali hrvaško vlado na čelu z Zoranom Milanovićem. Bržkone ni zanemarljiv niti transparent, ki je nekaj časa visel s šotora, na njem pa je pisalo: »1991 – oba sta padla, 2015 – oba bosta padla«. Da sta z »oba« mišljena takrat še predsednik države Ivo Josipović in zdajšnji premier Zoran Milanović, ni bilo dvoma. Protestniki – mimogrede: protest na Savski 66 je razvodenel, pred šotorom pa je kljub temu vsak dan nekaj protestnikov ter policistov – so za zdaj »zadovoljni«, saj se je polovica napovedi uresničila, Ivo Josipović (SDP) ni več hrvaški predsednik.
V letu veteranskega taborjenja se je dogajalo veliko, zgodilo pa le to, da šotor na ploščadi pred stavbo ministrstva za veterane na Savski cesti 66 še vedno stoji. Vendar je te dni prišla v javnost dokaj presenetljiva novica, da naj bi se vodstvo »tabornikov« vendarle odločilo končati protest. To naj bi se zgodilo takoj, ko bo predsednica države razpisala datum parlamentarnih volitev, ki bodo, vsaj tako kaže, konec novembra. Politični tednik Nacional je pozneje zapisal, da naj bi se protestniki odločili za tak korak, »da ne bi vplivali na predvolilno kampanjo«. Precejšen del hrvaških političnih analitikov se je ob tem nasmehnil in spomnil, da je bila velika večina potez protestnikov usmerjenih prav v podporo HDZ in navsezadnje kandidatke HDZ Kolinde Grabar Kitarović. Zdaj je javnost izvedela, da naj bi se prav taborniki zelo resno pogovarjali s predsednico Hrvaške konservativne stranke, ki jo vodi kontroverzna evroposlanka Ruža Tomašić, o ustanovitvi skupne koalicije, s katero bi nastopili na parlamentarnih volitvah. Dogovor naj bi bil sklenjen te dni.
Domoljubna koalicija
V ponedeljek so največja hrvaška opozicijska stranka HDZ in sedem manjših političnih strank večinoma z desnice blizu Vukovarja – ker je Vukovar, kot je bilo slišati, mesto posebne pietete in pekoča rana hrvaške domovinske vojne – podpisale predvolilno koalicijsko pogodbo. Predvolilno zavezništvo so poimenovali domoljubna koalicija in napovedali prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah. Predsednik HDZ in njen premierski kandidat Tomislav Karamarko je ob podpisu pogodbe napovedal, da je prepričan o zmagi, ker so »edina opcija, ki ponuja gospodarski napredek in reforme«. Z začetkom predvolilne kampanje v Vukovarju pa da so hoteli potrditi svojo privrženost domovini, ki je bila izkazana med vojno, kot tudi skrb za Slavonijo, ki se od vojne še ni gospodarsko opomogla.
Podpisniki so se ob podpisu pogodbe dogovorili tudi o podelitvi kandidatur na volilnih seznamih domoljubne koalicije v desetih hrvaških volilnih enotah. Strateška partnerica HDZ, Hrvaška kmečka stranka (HSS), bo dobila štiri ali pet mest na volilnem seznamu, ki naj bi jim zagotovil stolčke v saboru.
Tudi druga bolj sredinsko politično usmerjena partnerica HDZ, Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS), že lahko računa s tremi poslanci. Posamezne poslance v saboru naj bi z visoko uvrstitvijo na volilne sezname zagotovili tudi skrajno desnima strankama, Hrvaški stranki prava – Ante Starčević (HSPAS) in gibanju Hrast. V desnem zavezništvu so še tri manjše politične stranke – upokojenska satelitska stranka HDZ, Blok upokojenci skupaj (BUZ) ter desni Hrvaška demokrščanska stranka (HDS) in Zagorska demokratska stranka (ZDS).
Leva koalicija brez IDS
V začetku septembra so predvolilno pogodbo sklenile tudi tri stranke hrvaške levosredinske koalicije in še tri druge stranke.
S sloganom »Hrvaška raste, ni vrnitve k staremu« so poleg vladnih strank SDP, Hrvaške narodne stranke (HNS) in Hrvaške stranke upokojencev (HSU) v koaliciji tudi Hrvaški laburisti – Stranka dela (HL), Avtohtona – hrvaška kmečka stranka (A-HSS) in Zagorska stranka (ZS). Vladna Istrska demokratska skupščina (IDS) bo šla na volitve z regionalno stranko Primorsko-goranska zveza (PGS). Vendar pa, kot kaže tamkajšnje dogajanje, to še niso vsi igralci, ki se bodo potegovali za parlament na prihajajočih volitvah, čeprav, o tem ni dvoma, bo osrednja bitka med domoljubno koalicijo, zbrano okoli HDZ, in koalicijo »Hrvaška raste, ni vrnitve k staremu«, zbrano okoli SDP.
