Tiskane izdaje
Hrvaška se je znašla v predvolilnem času, torej času, ko obljube iz ust politikov in zbiralcev političnih točk in volilnih glasov dežujejo z vseh strani. Tako levosredinska vlada pod taktirko Zorana Milanovića sprejema zakone, ki so jih po večini hrvaški mediji označili za – predvolilno všečne. Gre za vrsto socialnih ukrepov, kot so božičnice za upokojence, pretvorba posojil v švicarskih frankih v evrska, vrednotnice za cenejšo električno energijo za socialno ogroženo prebivalstvo in podobno.
Iz tabora Zorana Milanovića je že prišla (predvolilna) napoved, da bodo, če bodo zmagali na volitvah, od bank, ki poslujejo na Hrvaškem, zahtevali, naj pojasnijo, zakaj so obresti za posojila na Hrvaškem nekajkrat višje kot v državah, v katerih imajo banke sedež.
Čez 15 let 300.000 državljanov manj
Domoljubna koalicija, zbrana okoli HDZ in njenega predsednika Tomislava Karamarka, prav tako ne varčuje z obljubami in napovedmi. Med obljubami se je znašla tudi omenjena, o 1000 evrih za vsakega novorojenčka na Hrvaškem.
Zdaj vsakemu novorojenčku pripada državna pomoč v višini skoraj 300 evrov. »Demografska slika ni rožnata. Hrvaško prebivalstvo se stara, vsako leto umre več ljudi, kot se jih na rodi,« je pojasnil obljubo prvi mož hrvaške opozicije Tomislav Karamarko.
Hrvaški demografi so si enotni, da navedbe vodje domoljubne koalicije držijo, kar kažejo tudi uradne demografske ocene in podatki. Povprečna starost hrvaškega prebivalstva, to zdaj šteje približno 4,2 milijona državljanov, je nekaj več kot 42 let, s čimer sodijo v skupino najstarejših evropskih držav, le vsak peti prebivalec naše južne sosede je star 19 let. Ocene pravijo, da bi se, če bi na Hrvaškem hoteli vsaj zadržati te številke, moralo vsako leto roditi najmanj 55.000 novorojenčkov, a statistika kaže, da se jih je v zadnjih nekaj letih rodilo le po približno 38.000 na leto.
Demografske razprave na Hrvaškem je pred kratkim »začinila« napoved demografov iz OZN, ki so Hrvaški napovedali, da se bo število prebivalcev v državi do leta 2030 zmanjšalo na 3,9 milijona, leta 2050 na 3,5, leta 2100 pa na zgolj 2,6 milijona prebivalcev. Za leto 2050 so napovedali, da bo Hrvaška postala država starcev, saj bo vsak deseti državljan starejši od 80 let, starih 14 let pa bo le 13 odstotkov. Vedno manj bo rojstev in vedno manj zaposlenih, navsezadnje je na Hrvaškem že zdaj razmerje med upokojenci in zaposlenimi skoraj
Od kod bi jemali
Težava z rojstvi ni edina, ki kvari demografsko sliko. Dela je v najmlajši državi EU vedno manj, zato ne preseneča, da se vedno več mladih izseljuje. Poročilo evropske komisije je pokazalo, da se je iz Hrvaške v preostale članice EU v zadnjih dveh letih preselilo približno 50.000 večinoma mladih in izobraženih ljudi. Po podatkih hrvaške policije je zaradi odhoda v tujino največ Hrvatov odjavilo prebivališče na območju Zagreba, sledita Zadar in vzhodna Slavonija. Evropska komisija ugotavlja, da iz Hrvaške odhajajo mlajše, dobro izobražene in visoko delovno motivirane osebe. Je pa komisija v enem od nedavnih poročil ocenila, da bi se iz Hrvaške v sedmih letih utegnilo izseliti od 166.000 do 217.000 delovno sposobnih ljudi. »Demografski podatki so skrb vzbujajoči,« je dejal predsednik stranke neodvisnih list Most Božo Petrov, sicer tudi župan Metkovića. Dodal je, da se politika začne ukvarjati s to problematiko le vsake toliko časa, še najraje, kot je poudaril, pred volitvami.
