Hrvaški turistični polčas napoveduje milijarde

Hrvaška si ob koncu sezone obeta devet milijard evrov turističnega zaslužka. Le Nemcev je več kot Slovencev.

Objavljeno
27. avgust 2015 17.26
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Hrvaški turistični delavci si že zdaj, ko je sezona šele dodobra vstopila v drugi polčas, manejo roke. Hrvaško je od začetka leta do konca julija obiskalo približno 7,6 milijona turistov, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Napovedi pravijo, da naj bi se ob koncu sezone steklo v državno blagajno dobrih 9 milijard evrov turističnega zaslužka.

Ministrstvo za turizem je objavilo, da je od začetka leta do konca julija Hrvaško obiskalo nekaj manj kot 7,6 milijona turistov, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Turisti so ustvarili približno 40 milijonov nočitev, kar predstavlja sedemodstotno rast. Največ gostov je prišlo iz Nemčije, sledijo pa Slovenci. Slovencev je bilo v istem obdobju za skoraj osem odstotkov več. Hrvaško je v prvih sedmih mesecih obiskalo približno 808.500 Slovencev, kar je 7,81 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so nekaj več kot 4,723 milijona nočitev (4,68 odstotka več kot lani). Slovenci so z 11,89-odstotnim deležem v celotnem seštevku turističnih nočitev na drugem mestu, za Nemci. Teh je bilo nekaj več kot 955.600, kar je 8,13 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani. Ustvarili so nekaj manj kot 6,9 milijona nočitev, kar je skoraj desetodstotna rast. Delež nemških nočitev na Hrvaškem je 17,35 odstotkov. Sledijo turisti iz Avstrije, Češke in Poljske ter Italijani, Nizozemci, Slovaki, Britanci in Madžari.

Da gre za eno najboljših turističnih sezon v zadnjih letih, zatrjujejo na Hrvaškem skoraj v en glas. A treba je vedeti, da vsakemu petnajstemu turistu, ki je doslej obiskal Hrvaško, ta država oz. turistična destinacija ni bila prvi izbor za letošnje počitnice. Turistični operaterji namreč pravijo, da so se ti gostje najprej odločili za Tunis, Egipt, Grčijo, zaradi spleta okoliščin in nepredvidljivih dogodkov pa so se nato odločili za Hrvaško.

Avtomatski pilot hrvaškega turizma

»Naš turizem vodi avtomatski pilot, odvisen pa je od spleta okoliščin in lepega vremena,« je v enem od pogovorov dejal Ivan Herak, hrvaški minister za turizem v letih 1999 in 2000, in posredno spomnil na lansko dokaj deževno poletno sezono, zaradi katere so bili vsi v strahu, da bo odnesla pričakovane turistične milijarde; kar se pozneje sicer na srečo hrvaškega turizma le ni zgodilo.

A ministrstvo za turizem je kajpada zadovoljno z dozdajšnjimi rezultati in napovedmi. Devet milijard evrov turističnega zaslužka bi lahko dodobra pomagalo osušeni državni blagajni. A podatek, da znaša delež prihodkov od turizma kar 17 odstotkov, kar je en najvišjih, če ne celo kar najvišji delež, ki ga ima od turizma katera od držav v EU (povprečje znaša okoli poltretjega odstotka), je zaskrbljujoč. »Ni dobro, da je delež turizma v domačem BDP tako visok,« opozarjajo v Hrvaški gospodarski zbornici, ki je pripravila obsežno analizo z naslovom Pomen deviznega zaslužka od turizma. Da to res ni preveč dobro, se strinja tudi Branko Roglić, član hrvaške gospodarske zbornice, lastnik skupine Orbico in lastnik nekaj turističnih objektov na hrvaški obali (poleg tega pa tudi slovenski častni konzul na Hrvaškem).

Nekateri opozarjajo tudi na podatek, da vse več turistov porabi vse manj. Medtem ko se je lani število gostov na Hrvaškem povečalo za skoraj 6 odstotkov v primerjavi s predlanskim letom, so se prihodki povečali le za 2,8 odstotka. Odgovor, ali Hrvaška postaja poceni turistična destinacija, bodo dale natančnejše analize po koncu glavne sezone.

Foto: Damjan Tadic/Cropix

Nadpovprečna pozidanost obale

Nekateri hrvaški turistični delavci opozarjajo, da je več kot tisoč kilometrov dolga obala že zdaj preveč poseljena. Njena zmogljivost je, pravijo ocene, 900.000 turističnih postelj, danes jih je, uradno, dober milijon štiristo tisoč. Pozidanost obale je že zdaj nadpovprečna, napovedi pa so še bolj »zazidalne«. Tipična primera sta otok Hvar in polotok Peljašac. Infrastruktura pa ne sledi željam in kapitalskim hotenjem. Denarja zanjo ni dovolj, pa čeprav minister za turizem Darko Lorencin zatrjuje, da tako številne naložbe v turizem kot tudi izvajanje nacionalne strategija razvoja turizma in krepitev turistične potrošnje kažejo, da je Hrvaška na dobri poti, da bo leta 2020 ena izmed 20 najbolj konkurenčnih turističnih držav.


Vinjete: da ali ne?

Velik infrastrukturni »glavobol« so hrvaške avtoceste. Med 31. julijem in 2. avgustom je bilo po uradnih podatkih na njih več kot 1,2 milijona vozil. V družbi Avtocesta Reka-Zagreb so izračunali, da so imeli junija in julija letos za 11,5 odstotka več prihodkov od cestnin, našteli pa so za 7,49 odstotka več vozil kot lani v tem obdobju. Družba Hrvaške avtoceste, ki skrbi za večino hrvaških avtocest, vključno s tistimi med mejo s Slovenijo in Srbijo ter med Zagrebom in mejo z Madžarsko ter z avtocestami v Slavoniji in v Dalmaciji, pa je sporočila, da so s cestninami v treh dneh na vrhuncu turistične sezone (31. julij, 1. in 2. avgust) zaslužili 4,65 milijona evrov, kar je bilo za 8,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ne gre pa zanemariti dejstva, da morata omenjeni javni podjetji v naslednjih 25 letih – levji delež do leta 2020 – odplačati še štiri milijarde evrov glavnic in štiri milijarde evrov obresti.

Zaradi poletne gneče na cestninskih postajah pa se je znova razvnela razprava o morebitnem uvajanju vinjet. Kot primer je bila večkrat omenjena Slovenija, ki ima za polovico manj kilometrov avtocest kot Hrvaška, a s cestninam zasluži občutno več. Mnenja o tem, kakšen način plačevanja cestnin bi bil najboljši, so še vedno močno deljena, vendar vse kaže, da bi do spremembe utegnilo priti že do začetka prihodnje turistične sezone.