Tiskane izdaje
Zagreb – Lastniki nepremičnin na Hrvaškem si lahko oddahnejo. Seznanjen z množičnim nezadovoljstvom državljanov je premier Andrej Plenković sinoči tudi uradno odstopil od uvedbe davka na nepremičnine s 1. januarjem 2018.
Odlog uvedbe novega davka je, kakor smo že predvideli včeraj, razložil s »potrebo po dodatnem izobraževanju tako državljanov kot lokalne samouprave«. Treba je pomagati oblastem in pomiriti napetosti, je sporočil Plenković – in nadaljeval pomirjanje napetosti. Tokrat tistih s sosednjimi državami, ki jih je izzvala uvedba pravilnika o uvozu sadja in zelenjave, kar je povzročilo trgovinsko vojno in ultimat šestih držav.
Nevarni tovornjaki lubenic
»Minister za poljedeljstvo Tolušić je od mene dobil neposredno nalogo, naj skladno z mednarodnimi dogovori najde rešitev in umakne kakršne koli špekulacije o trgovinski vojni. Rešitve v zvezi s pravilnikom pričakujem do konca tedna,« je pojasnil premier. In v resnici ponovil isto, kar je od Hrvaške v svojevrstnem ultimatu zahtevalo šest držav.
Toda ministra, ki je očitno delal na svojo roko in z eno samo nepremišljeno odločitvijo naredil velikansko škodo hrvaškim izvoznikom, ni zamenjal. Samo v prvih šestih mesecih letos je Hrvaška izvozila v Srbijo za 1,5 milijarde, uvozila pa za 1,2 milijarde evrov blaga. V BiH je saldo še boljši: izvozili so za tri, uvozili za skoraj pol manj, 1,7 milijarde evrov blaga. In vse to je v nevarnosti zaradi nekaj tovornjakov lubenic. A Plenković je obdržal Tolušića zato, ker bi njegova zamenjava – in to pod pritiskom Srbije –, povzročila napetosti v njegovi lastni stranki.
Politika zmanjševanja napetosti in odlaganja reševanja problemov, najbolje do sodnega dne, Plenković zagovarja tudi, kadar gre za vprašanja odnosov v lastni stranki in spoprijemanju s preteklostjo. Zaradi groženj s streljanjem članom nevladne organizacije, ki so zahtevali opravičilo zaradi zločinov, storjenih v času operacije Nevihta in po njej, bi morali visokega člana HDZ Hrvoja Marušića takoj vreči iz stranke, hkrati s poslancem sabora Franjom Lucićem, ki je dokazano hotel podkupiti novinarko Drago Hedla. A to bi spet povzročilo napetosti v stranki, sploh pa nevladne organizacije in novinarji ne morejo določati kadrovske politike HDZ, zato je Plenković končno odločitev o tem preložil na pravosodje in organe stranke. Da bi se izognil napetostim, se je premier odločil za proslavo Nevihte na skrčenem prostoru Kninske trdnjave z izbranimi gosti, da ne bi nastala »ustaška gneča«, kakršni smo bili priča minula leta. A da ne bi nenadzorovano zrasle napetosti na desnici, je omogočil proslavo s Thompsonom v Slunju, kjer so se lahko po mili voljo drli Za dom pripravljeni, a ne v njegovi navzočnosti.
Obglavljena opozicija
Podobno je ukrepal v primeru spominske plošče v Jasenovcu z napisom Za dom pripravljeni. Ni je umaknil, čeprav so hrvaška sodišča, enako v primeru reprezentanta Joe Šimunića, presodila, da gre za kaznivo dejanje. Namesto tega je ustanovil komisijo, ki se bo leto dni ukvarjala s spoprijemanjem s preteklostjo, saj upa na to, da je potrpljenje njegovega najzanesljivejšega partnerja, Samostojne demokratske srbske stranke, brezmejno. Tako sta politika pomirjanja napetosti, ki jo je Plenković že napovedoval med predvolilno tekmo, in politika odlaganja reševanja problemov – ki je ni omenil – postali konstanta njegovega vladanja. V tem je podoben Ivici Račanu, čigar politiko so porogljivo imenovali »odločni morda« – a je zaradi nje izgubil na volitvah. Zaradi obglavljene opozicije, ki ji ne uspe izkoristiti premierovih napak, Plenković za zdaj nima takšnih skrbi. HDZ ima stabilno, 34-odstotno podporo, nenehno padajoča podpora SDP pa je pri 22 odstotkih.
